Vlada izdala uredbo o vzpostavitvi in zagotavljanju sistema javnega obveščanja in alarmiranja prek javnih mobilnih omrežij

Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2) je izvajalcem javno dostopnih mobilnih komunikacijskih storitev v skladu z zahtevami Direktive EU o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah naložil obveznost vzpostavitve in zagotavljanja sistema javnega obveščanja in alarmiranja prek mobilnih telefonov v primeru aktualnih ali bližajočih se naravnih ali drugih nesreč. Nujnost tovrstnega obveščanja za zavarovanje premoženja in reševanje človeških življenj se je pokazala tudi v primeru nedavnih poplav in zemeljskih plazov, s katerimi se je Slovenija soočala v letošnjem letu.

Uredba, sprejeta na podlagi ZEKom-2, določa obveznosti operaterjev v zvezi z vzpostavitvijo in zagotavljanjem sistema javnega obveščanja in alarmiranja s posredovanjem opozorilnih obvestil na mobilne telefone prebivalcev, ki se v času naravne ali druge nesreče nahajajo na ogroženem območju, način financiranja sistema in tehnične ter varnostne zahteve za njegovo delovanje. Glede na to, da je izvajanje teh storitev v javnem interesu, so sredstva za vzpostavitev in vzdrževanje sistema zagotovljena v državnem proračunu. Za vzpostavitev sistema so predvideni stroški v višini 3.500.000,00 evrov, za vzdrževanje sistema za obdobje petih let pa v višini 340.000,00 evrov letno.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo bo po uveljavitvi uredbe objavilo javni razpis, na katerega se bodo lahko prijavili operaterji mobilnih komunikacijskih omrežij. V Sloveniji bo vzpostavljen sistem celičnega oddajanja, tako imenovani »Cell Broadcast« sistem, ki že deluje v več državah članicah EU.

S sprejetjem uredbe so zagotovljene vse normativne podlage za implementacijo sistema v praksi.

Vir: Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Nadzor na notranjih mejah bo trajal do junija 2024

Vlada je izdala Odlok o uvedbi začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah Republike Slovenije z Republiko Hrvaško in Madžarsko in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok začne veljati 22. decembra 2023.

Odlok uvaja začasni ponovni nadzor na notranjih mejah Slovenije s Hrvaško in Madžarsko za šest mesecev, in sicer od 22. decembra 2023 do 22. junija 2024. Nadzor bo uveden na podlagi prvega odstavka 36. člena Zakona o nadzoru državne meje v zvezi z 25. členom Zakonika o schengenskih mejah.

Izrazito poslabšanje varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu in grožnje, ki se odražajo v številnih pozivih terorističnih organizacij k izvedbi terorističnih in drugih nasilnih dejanj v zahodnih državah, ob nadaljevanju ruske vojaške agresije v Ukrajini, razvoja varnostne situacije v Afganistanu, pa tudi nasilnih konfliktov v nekaterih afriških državah, zahtevajo sprejem skrajnih ukrepov za zagotovitev javnega reda in notranje varnosti.

Na povišani, tretji stopnji od petih, ostaja ocena ogroženosti zaradi terorizma v Sloveniji. V zadnjem obdobju je stopnjo teroristične ogroženosti povišal tudi velik del držav članic EU, sosednja Avstrija celo na najvišjo. Upoštevajoč načela schengenskega območja lahko grožnja v eni članici predstavlja grožnjo celotnemu območju. Poleg tega je evropska komisarka za notranje zadeve v povezavi z vojno na Bližnjem vzhodu in polarizacijo, ki jo je ta povzročila v družbi, v začetku decembra opozorila na visoko tveganje za teroristične napade v EU.

Teroristično ogroženost dodatno podkrepi podatek, da so varnostni organi nekaterih držav članic v okviru protiterorističnih akcij na območju EU prijeli več oseb, ki so prišli iz tretjih držav. Migracijski tokovi lahko v tem kontekstu predstavljajo varnostno tveganje, ki ga spremljajo druga odklonska ravnanja.

Podatki, pridobljeni v obdobju od začasnega nadzora na notranjih mejah, uvedenega po 28. členu Zakonika o schengenskih mejah, to je od 21. oktobra 2023 dalje, potrjujejo, da ta predstavlja enega pomembnih ukrepov za zagotavljanje notranje varnosti. Zato ga je smiselno nadaljevati tudi v prihodnje. Nacionalni varnostni organi bodo še naprej pozorno spremljali morebitna tveganja in varnostne razmere v državi in širši regiji ter dejavnike, ki bi lahko vplivali na radikalizacijo posameznikov in širjenje nasilnega ekstremizma. Podatki, pridobljeni v naslednjih šestih mesecih, o razvoju varnostne situacije v državi in širši regiji bodo temelj za nadaljnje odločitve.

Ob upoštevanju načela sorazmernosti bodo načini in intenziteta ukrepov začasnega nadzora na notranjih mejah še naprej ciljno usmerjeni in osredotočeni na preprečevanje terorizma, ekstremizma in čezmejne kriminalitete. Ukrepi bodo potekali na način, da bodo čim manj vplivali na potnike, okolje in gospodarstvo in še posebej na življenje prebivalstva ob meji.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Vlada se je seznanila z informacijo o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost

Vlada se je danes seznanila z Informacijo o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Pristojna ministrstva in druge državne organe, pristojne za izvedbo in nemoteno izvajanje NOO, je pozvala, da prednostno pospešijo aktivnosti za izvedbo reform in naložb, katerih mejniki in cilji so predvideni za izvedbo v prihodnjem letu.

Vlada se je seznanila s stanjem glede spremembe NOO, s stanjem drugega zahtevka za plačilo, finančnim izvajanjem NOO in stanjem na področju doseganja mejnikov in ciljev.

Svet Evropske unije je 17. oktobra 2023 dokončno potrdil predhodno pozitivno oceno predloga spremembe NOO, ki jo je podala Evropska komisija (EK). Za izvedbo naložb in reform NOO ima Slovenija po novem na voljo 2,68 milijarde evrov, od tega 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 1,07 milijarde evrov posojil Mehanizma za okrevanje in odpornost (mehanizma).

Slovenija je za izvedbo ukrepov NOO iz evropskega proračuna do zdaj prejela 305 milijonov evrov. Proti koncu letošnjega leta bo iz Bruslja prejela še izplačilo drugega zahtevka za plačilo v višini 614 milijonov evrov bruto oziroma okvirno 536 milijonov evrov neto, upoštevajoč že prejeto sorazmerno predplačilo iz mehanizma septembra 2021 in predujem za izvedbo ukrepov REPowerEU, ki ga je Slovenija prejela 13. decembra 2023. EK je namreč konec novembra 2023 predhodno ocenila, da je Slovenija zadovoljivo izpolnila vseh 44 mejnikov in ciljev drugega zahtevka za plačilo, ki ga sestavljajo drugi in tretji obrok za nepovratna sredstva in prvi obrok za posojila. Potem ko se bodo z oceno EK seznanili še nekateri odbori Sveta Evropske unije, bo EK podala končno oceno in izdala sklep, s katerim bo tudi uradno odobrila izplačilo okvirno 227 milijonov evrov neto nepovratnih sredstev in 310 milijonov evrov neto posojil mehanizma.

EK je ob obravnavi zahtevkov za plačilo obrokov, ki jih je Slovenija posredovala v Bruselj, ocenila, da je naša država tudi uradno uspešno izpolnila 56 od skupno 205 mejnikov in ciljev. Ob tem ministrstva v vlogi odgovornih organov za izvedbo naložb in reform preliminarno ocenjujejo, da so izpolnila tudi 14 mejnikov in ciljev na obrokih, ki bodo predmet naslednjih zahtevkov za plačila.

Ministrstvo za finance in Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost bosta vlado v prihodnje informirala o izvajanju NOO na vsake tri mesece.

Vir: Ministrstvo za finance