Zakon o obnovi in razvoju je pomembna nadgradnja zakonov o odpravi posledic naravnih nesreč in interventnega zakona, s katerima smo že postavili temelje za sanacijo prizadetih območij in omogočili čim hitrejšo finančno pomoč prizadetim v avgustovskih poplavah. Do danes smo iz državnega proračuna izplačali že 470 milijonov evrov pomoči, na spletni strani vlade so dostopni podatki o tem, kam in za kaj je šel denar, namenjen sanaciji škode po poplavah.

Zakon je poleg vseh naštetih ukrepov za pomoč vzpostavil tudi pravne podlage za nove začasne prihodke, ki bodo sicer odvisni od gospodarskih gibanj in dobičkonosnosti poslovanja podjetij; trenutno so ocenjeni na 1,6 milijarde evrov v petih letih. Prihodki davka na bilančno vsoto bank bodo predvidoma znašali 400 milijonov evrov, prve dohodke iz tega naslova lahko pričakujemo šele v letu 2025, začasen dvig davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotnih točk pa 975 milijonov evrov, pri čemer se bo ta začel pobirati šele za leto 2024. Prilive iz čistega dobička Slovenskega državnega holdinga ocenjujemo na okoli 260 milijonov evrov.

V javnosti se največkrat omenja le te tri vire, pri čemer želimo poudariti, da nihče ne govori o virih, ki se že namenjajo za sanacijo prizadetih območij. To so viri države.

Pozabljamo tudi, da je 80 odstotkov škode nastalo na javni infrastrukturi, ki jo je treba sanirati v celoti z javnimi sredstvi. Potrjena neposredna škoda je bila tri milijarde evrov in stroški obnove ne bodo enaki stroškom prijavljene škode, bodo višji. Zato bodo novi viri iz tega zakona, ki so ocenjeni na 1,6 milijarde evrov v petih letih, skupaj z načrtovanimi nepovratnimi evropskimi sredstvi iz solidarnostnega sklada (400 milijonov evrov, do danes smo jih prejeli 100), bistveno nižji od stroškov obnove.

Do konca leta bo popoplavni račun verjetno presegel 500 milijonov evrov, zato se nam za zagotovitev dovolj sredstev za nujno obnovo v prihodnjih letih, ki bo omogočila ustrezen razvoj, dvig produktivnosti, dvig dodane vrednosti novi viri zdijo pravi način, saj je poleg popoplavne obnove treba zagotavljati oziroma financirati tudi ostale storitve, ki jih zagotavlja socialna država.

Med viri za obnovo pa so tudi donacijska sredstva, ki so jih posamezniki in podjetja že nakazali na posebno postavko proračuna, teh sredstev je do danes 2,3 milijona evrov. Vsem, ki ste prispevali za čim hitrejšo pomoč, se iskreno zahvaljujemo. A potrebnih bo veliko več sredstev, kot jih bomo imeli na razpolago, zato bi izkoristili to priložnost tudi za poziv vsem, ki želijo in lahko dodatno prispevajo sredstva za obnovo prizadetih območij. Tako posameznikom kot podjetjem. Na vladni spletni strani so ves čas objavljeni podatki za nakazila donacij.

Podjetja in samostojni podjetniki, ki bodo do konca leta 2023 nakazali donacijo za namen odprave posledic poplav na ta posebej oblikovan račun Republike Slovenije, bodo upravičeni do dodatnega znižanja davčne osnove za leto 2023 za celoten znesek plačil, največ do višine davčne osnove tega davčnega obdobja. Gre torej za dodatno znižanje davčne osnove poleg že veljavne davčne olajšave za donacije.

Gre pa za sredstva, ki so lahko porabljena izključno za ta namen in ne morejo biti porabljena za nič drugega.

Transparentnost zagotavljamo z že omenjeno javno objavo vseh do sedaj izvedenih izplačil iz proračuna tudi na spletni strani vlade. Namensko in transparentno porabo sredstev državnega proračuna najprej zagotavljajo odgovorna ministrstva in Služba Vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih.

V skladu z veljavnimi predpisi pa nadzor nad porabo sredstev državnega proračuna izvaja Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, Računsko sodišče Republike Slovenije in Državni zbor, ki ima za ta namen ustanovljeno posebno Komisijo za nadzor javnih financ.