Rok za predložitev odzivov deležnikov držav članic na poziv Evropske komisije k predložitvi dokazov (angleško Call for evidence) je 3. januar 2024. Deležniki so pozvani, da se primarno odzovejo (odziv je lahko podan tudi v nacionalnih jezikih držav članic)  na predlagano strukturo (sekcija B v izvirniku poziva k predložitvi dokazov) načrtovanega besedila priporočil Sveta, ki naj bi jih Evropska komisija objavila 24. januarja 2024. Glede na občutljivost tematike in izjemno kratek rok, ki ga je postavila Evropska komisija za odziv nacionalnih deležnikov, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije poziva vse ključne deležnike slovenskega raziskovalnega in inovacijskega prostora, da preučijo ključne elemente predloga Evropske komisije in podajo svoje mnenje, vizijo prihodnjega razvoja in/ali razumevanja ter morebitne izkušnje z identifikacijo in upravljanjem tveganj ali morebitnimi zlorabami raziskav, v aktivnostih mednarodnega sodelovanja.

Struktura priporočila se osredotoča na tri vsebinske sklope, in sicer:

Možna vodilna načela za odgovorno internacionalizacijo:

• poudarek na samoupravljanju sektorja ob polnem spoštovanju akademske svobode in institucionalne avtonomije;
• sprejetje vse-vladnega pristopa za podporo in krepitev raziskovalnega področja, zlasti s povezovanjem raziskav in inovacij ter strokovnega znanja na področju varnosti;
• podpiranje čez-sektorskega pristopa, vključno z bazičnimi in aplikativnimi raziskavami ter visokošolskim izobraževanjem;
• sorazmernost zaščitnih ukrepov na podlagi pristopa, ki temelji na oceni tveganja;
• osredotočenost na tveganja za nacionalno varnost ter etične vidike in vidike integritete;
• upoštevanje agnostičnega načela v odnosu do držav (angleško: country agnostic approach), ki temelji na izogibanju vsem oblikam diskriminacije in stigmatizacije.

Možni ključni javno-politični ukrepi na nacionalni in sektorski ravni:

• sprejetje celovitega pristopa k zaščitnim ukrepom na nacionalni ravni ter na ravni sektorja raziskav in inovacij, pri čemer si je treba prizadevati za večjo skladnost po vsej Evropi in na vseh ravneh;
• vlaganje v boljše razumevanje ogroženosti posameznih sektorjev in njihove odpornosti;
• podpora raziskovalnim organizacijam pri njihovih prizadevanjih za razvoj standardov skrbnosti dobrega ravnanja (angleško: due diligence) in obvladovanja tveganj ter dodeljevanje odgovornosti v organizaciji;
• ozaveščanje nacionalnih financerjev raziskav (angleško: Research Funding Organizations – RFOs), da spodbudijo upravičence k prepoznavanju in obravnavanju varnostnih izzivov  raziskav v svojih projektih.

Možna podpora na ravni EU:

• omogočiti vzajemno učenje in usklajevanje med državami članicami in zainteresiranimi deležniki ter oblikovati skupnosti praks po vsej Evropi;
• podpirati razvoj praktičnih smernic in orodij skrbnosti dobrega ravnanja raziskovalnih organizacij (Research Performing Organizations – RPOs);
• spremljanje, kako države članice izvajajo vodilna načela priporočil in ključne javno-politične ukrepe.

Morebitno sprejetje predloga Evropske komisije v obliki priporočil Sveta bi omogočilo skupno opredelitev izziva in okrepilo občutek nujnega ukrepanja na evropski ravni ter identificiralo možne rešitve, z namenom učinkovitega javno-političnega odziva EU na to izjemno občutljivo vprašanje.

Odziv je mogoče oddati preko portala Povejte svoje mnenje oziroma z uporabo funkcije »Pošlji svoje mnenje« na spletni strani izvirnega poziva.

Zaščita raziskav je nova pobuda Evropske komisije, ki gradi na nedavno objavljenem sporočilu Evropske komisije o Evropski strategiji za gospodarsko varnost JOIN(2023)20, kjer se je Komisija zavezala, da bo vzpostavila ukrepe za krepitev zaščite raziskav z uporabo obstoječih orodij in identificirala ter naslovila morebitne vrzeli, ob hkratnem zagotavljanju odprtosti inovacijskega ekosistema. Predlagana priporočila Evropske komisije bodo temeljila na Globalnem pristopu k raziskavam in inovacijam ter Delovnem dokumentu Komisije o spopadanju z tujim vmešavanjem na področju raziskav in inovacij (v angleščini). Podrobnosti so na voljo tudi v okviru Smernic Evropske komisije za spopadanje s tujim vmešavanjem, objavljenimi leta 2022.

Zaščita raziskav je sicer področje, ki je leta 2017 vzniknilo v Združenih državah Amerike, kot posledica opozoril obveščevalnih služb tamkajšnjim raziskovalnim organizacijam in inovacijskim akterjem, da obstaja visoko tveganje za zlorabo raziskovalnih dognanj ter inovacijskih rešitev, ki so povezane z prenosom znanja, tujim vmešavanjem ter kršitvami načel integritete, s strani tretjih držav.

Pobuda na ravni EU

Odprto, iskreno in vzajemno mednarodno sodelovanje je temelj sodobne odlične znanosti, vendar se z naraščajočim mednarodnimi napetostmi, ki so posledica spreminjajočih geopolitičnih ravnotežij, raziskovalci in akademiki pri mednarodnem sodelovanju, vse pogosteje soočajo s tveganji. Izmenjava znanj in rešitev je lahko problematična, če je usmerjena v vojaške namene (nezaželen prenos tehnologije) ali kadar na akademsko izobraževanje in raziskave neprimerno vplivajo druge države, da bi razširile ali vplivale na specifične narative (tuje vmešavanje).  Po mnenju Evropske komisije je zato nujno, da se zagotovi ustrezna podpora in zaščita evropskim raziskovalnim organizacijam (javnim in zasebnim), da bodo sposobne nasloviti vznikajoča tveganja in zagotoviti, da se raziskave in inovacije ne bodo zlorabljale na načine, ki bi vplivali na varnost EU ali kršitev  uveljavljenih etičnih načel. Zaščito raziskav moramo, po mnenju Evropske komisije, okrepiti z ozaveščanjem in vzpostavljanjem odpornosti med raziskovalci in akademiki po vsej Evropi.