Uvodoma želimo jasno izpostaviti, da na Ministrstvu za zdravje nikakor nimamo namena ukinjati programov! Smo prvi med tistimi, ki se zavedamo, da bi z ukinjanjem programov omejevali dostopnost do zdravstvenega sistema. Prav povečanje dostopnosti pa je ena izmed glavnih prioritet ministrice za zdravje in celotne vlade.

Usmeritve so dokument, ki vsebuje več smernic, v njih pa so že na začetku navedeni njihovi temeljni cilji. In prav dostopnost pacientov do zdravstvenih storitev je prvi, torej ključni cilj. Posameznih smernic se ne uvaja nepremišljeno, vse morajo biti temeljito preučene, da lahko služijo kot osnova za uvrstitev v splošni dogovor (ki ga za leto 2024 partnerji žal niso uspeli dogovoriti) ali v uredbo.

Konkretna smernica je bila za nekatere sporna, ker so jo narobe interpretirali. Ministrstvo si bo prizadevalo, da bodo imeli izvajalci na programih, ki se financirajo po realizaciji, v največji meri vsaj 0,2 tima, ker je s tem zagotovljena tako večja dostopnost, kot tudi večja varnost obravnave pacientov. In dejstvo je, da v večini ambulant realizacija že presega ta mejnik. V izjemnih primerih, kjer je to posebej utemeljeno (manj poseljena območja in podobno), pa bomo v uredbi podali rešitve, ki bodo dvig programa stimulirale, seveda v skladu s potrebami prebivalstva.

Zato smo na podlagi smernice skupaj z deležniki v zdravstvu identificirali izvajalce, ki imajo programe nižje od 0,2, vendar bi bili zmožni izvesti več programa glede na število čakajočih in potrebe prebivalstva. Programe je namreč treba uskladiti z dejanskimi potrebami prebivalstva, saj se marsikje program, kljub preseganju plana, v preteklih letih ni povečeval.