Vtičniki za dostopnost so orodja ali tehnologije, ki so zasnovani s ciljem izboljšanja dostopnosti posameznega spletnega mesta. Del teh orodij zatrjuje, da se z njihovo uporabo na spletišču zavezanca zagotavlja dostopnost v skladu z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) in SIST EN 301 549 V3.2.1. Potrebno pa je razlikovati med prej navedenimi orodji in orodji, ki zgolj omogočajo uporabnikom, da svojim potrebam prilagodijo videz oziroma. Značilnosti posamezne spletne strani in ne trdijo, da rešujejo katero od težav v zvezi z dostopnostjo.

V Republiki Sloveniji je za doseganje zahtev o dostopnosti po ZDSMA potrebno zagotavljati skladnost s SIST EN 301 549 V3.2.1, ki se poleg svojih zahtev, v delu sklicuje na zahteve iz WCAG 2.1 (stopnja AA) angleško Web Content Accessibility Guidelines (WCAG). Avtomatska zaznava napak je mogoča le za manjši del meril iz WCAG 2.1, večji del je za zagotavljanje dostopnosti treba preveriti ročno.

Avtomatsko popravljanje napak, povezanih z dostopnostjo najprej, zahteva, da te napake zaznamo avtomatsko, kar pa je mogoče le za en del meril iz WCAG 2.1. Tako so trditve, da lahko določen vtičnik za dostopnost, avtomatsko in brez ročnega pregleda spletišča, zagotovi popolno skladnost z zakonodajo, nerealne. Ne obstaja avtomatsko orodje za zaznavo napak, ki bi lahko zaznalo vse napake, na način, da zadosti zahtevam WCAG 2.1 na stopnji A in AA. Še manj verjetno je pričakovati, da bo avtomatsko orodje zaznalo dodatne kriterije, ki jih postavlja SIST EN 301 549 V3.2.1. Dodatno pa je avtomatsko odpravljanje napak še bolj zahtevno kot le njihovo zaznavanje.

Poleg zgoraj navedenega lahko določeni vtičniki za dostopnost še poslabšajo dostopnost posameznega spletišča, saj v nekaterih primerih takšni vtičniki ovirajo delovanje podpornih tehnologij, ki jih uporabljajo osebe z različnimi oblikami oviranosti.

Stališče Inšpektorata za informacijsko družbo v zvezi z vtičniki za dostopnost je, da nobeno od avtomatskih orodij ne more popolnoma zagotoviti skladnosti spletišča s SIST EN 301 549 V3.2.1 in posledično tudi skladnosti z ZDSMA oziroma predstavljati zamenjave za celovit pristop k zagotavljanju dostopnosti spletišč. Uporaba teh vtičnikov tako ne zagotavlja skladnosti s trenutno veljavno zakonodajo na področju dostopnosti.

Podobno stališče je objavil tudi Generalni direktorat za komuniciranje Evropske komisije.