Položitev temeljnega kamna za novo Veterinarsko fakulteto
S polaganjem temeljnega kamna se začenja eden od največjih investicijskih projektov, sofinanciranih iz proračuna in EU sredstev. Projekt v vrednosti 76 milijonov evrov sofinancira Evropska unija v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) v višini 49,2 milijona evra, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije zagotavlja sredstva 19 milijonov evrov, preostanek sredstev pa zagotavlja Univerza v Ljubljani. Novi objekt Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani se bo nahajal na Cesti v Mestni log.
Minister dr. Papič je ob polaganju temeljnega kamna izrazil zadovoljstvo, da je po desetih letih projekt pred dejansko izgradnjo. »Veterinarski fakulteti želim nov zagon in novo spodbudo pri raziskovalnem, pedagoškem in strokovnem delu. V Sloveniji imamo vrhunsko znanje, ki mu je treba za razvoj ustvariti potrebne pogoje in podlago. Nov objekt Veterinarske fakultete bo omogočal dolgoročni razvoj veterinarske medicine z možnostjo izvedbe raziskovalnih in kliničnih procesov na najvišji ravni« je poudaril dr. Papič.
Minister dr. Papič je omenil tudi druge načrtovane investicije Univerze v Ljubljani. »Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja je vložena tako za Fakulteto za strojništvo kot za Fakulteto za farmacijo Univerze v Ljubljani. Pri teh bodočih projektih načrtujemo kombiniranje različnih virov sredstev, v kratkem pa bomo začeli graditi tudi novo Medicinsko fakulteto, ki se bo prav tako sofinancirala iz Načrta za okrevanje in odpornost«, je dejal dr. Papič.
»Gre za velik investicijski zagon na področju visokega šolstva, saj imata investicijske projekte tudi drugi javni univerzi. Hkrati izboljšujemo tudi financiranje znanosti. V prihodnjem letu je namreč za znanost in inovacije na voljo rekordno veliko sredstev. Današnji dogodek in projekt nove Veterinarske fakultete nakazuje, da imajo jasno strategijo in jasno vizijo, ki smo jo začeli uresničevati«, je poudaril dr. Papič.
Investicijski projekt Veterinarske fakultete je načrtovan in bo izveden na način, da se bo v celoti upošteval vidik trajnostne gradnje ter energetske učinkovitosti. To pomeni tako upoštevanje relevantne nacionalne zakonodaje s področja učinkovite rabe energije, sodobnih tehnoloških rešitev ter zelenega javnega naročanja, kot tudi upoštevanje koncepta zelenega prehoda in prehoda v krožno gospodarstvo.