Na podlagi 146. člena GZ-1 se lahko legalizirajo hiše in drugi objekti, izvedeni brez gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, in se jim izda dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Pogoj je, da objekti od 1. januarja 2005 obstajajo v bistveno enakem obsegu in bistveno enake namembnosti. 

Začasno zadržanje izvrševanja 146. člena GZ-1 pomeni, da se postopki izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja do končne odločitve sodišča ne morejo začeti oziroma končati. Ti postopki bodo izpeljani, ko bo sodišče sprejelo odločitev o ustavnosti ali neustavnosti izpodbijanih določb GZ-1.Do končne odločitve sodišča ni dopustna izvršba inšpekcijskega ukrepa v zvezi z objektom daljšega obstoja (razen za objekte iz drugega odstavka 142. člena GZ-1, katerih legalizacija ni mogoča, saj za objekte ni bilo pridobljeno potrebno okoljevarstveno soglasje).

V zvezi z objekti daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja se v času odločanja ustavnega sodišča sicer lahko vodijo postopki inšpekcijskega nadzora in izreče inšpekcijski ukrep, vendar pa take odločbe o inšpekcijskem ukrepu ni dovoljeno izvršiti (na primer odstranitev objekta). Rok za prostovoljno izvršitev takega inšpekcijskega ukrepa v času odločanja na Ustavnem sodišču  Republike Slovenije ne teče.

Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja določb se nanaša le na postopke v zvezi z 146. členom sedaj veljavnega GZ-1, kar pomeni, da postopki, vodeni po 117. členu prej veljavnega  GZ, ki ureja enako materijo, tečejo nemoteno, ker izvrševanje tega člena s strani ustavnega sodišča ni bilo zadržano.