Glavni spodbujevalci migracijskih tokov v države Evropske unije (EU) so velike razlike v gospodarski razvitosti, velik demografski potencial izvornih držav ter iskanje stabilnejšega in varnejšega okolja. Del globalnih migracijskih trendov je tudi Slovenija.

Migracijska in integracijska strategija

Slovenska vlada je v trenutnih razmerah prepoznala pomen celovitega pristopa k upravljanju migracij. Ministrstvo za notranje zadeve je zato v sodelovanju z drugimi resorji in nevladnimi organizacijami začelo pripravljati predlog migracijske in integracijske strategije. Migracijsko strategijo še intenzivno pripravljamo, medtem ko je integracijska strategija že uzrla luč sveta.

Nova migracijska strategija bo stremela k zagotavljanju varnejših migracijskih poti in učinkovitih azilnih postopkov ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin, zaščiti ranljivih kategorij in preprečevanju nezakonitih migracij v povezavi z organizirano kriminaliteto. Hkrati bo obravnavala tudi potrebe gospodarstva pri zaposlovanju tujcev.

Spremembe Zakona o tujcih

V letu 2023 sta bili sprejeti dve nujni noveli Zakona o tujcih.

Z njima smo odpravili nekatere administrativne ovire na tem področju, poenostavili in s tem omogočili hitrejše vodenje postopkov izdaje in vročanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi ter podaljšali brezplačne tečaje slovenščine in spoznavanja slovenske družbe za vse kategorije tujcev.

Trenutno v ministrstvu pripravljamo redno novelo Zakona o tujcih, ki bo s prenosom določb prenovljene Direktive o modri karti omogočila olajšan prihod visokokvalificirane delovne sile v Republiko Slovenijo.

Dovoljenja za prebivanje

Konec novembra 2023 je bilo največ izdanih dovoljenj za prebivanje državljanom Bosne in Hercegovine, Kosova in Srbije. Skupno je bilo izdanih 96.177 dovoljenj državljanom tretjih držav, od česar je bilo 15.435 dovoljenj za stalno prebivanje in 80.742 dovoljenj za začasno prebivanje.

Pri državljanih držav članic evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije, ki v Republiki Sloveniji prebivajo dlje kot 90 dni, letos do konca novembra beležimo 5807 izdanih potrdil (od tega 761 za stalno prebivanje). Med državljani EU v Republiki Sloveniji beležimo največ državljanov Hrvaške, sledijo državljani Bolgarije in Italije.

Mednarodna zaščita

Slovenija kot podpisnica Ženevske konvencije in članica EU zagotavlja mednarodno zaščito osebam, ki so v izvornih državah preganjane zaradi svojega političnega prepričanja ali svoje vere, rase, narodnostne, etnične ali pripadnosti posebni družbeni skupini in bi bilo njihovo življenje ali svoboda ogrožena oziroma bi lahko bili izpostavljeni mučenju in nečloveškemu ravnanju. Pri tem razlikujemo med statusom begunca in statusom subsidiarne zaščite. Letos do konca novembra je bilo priznanih 98 statusov mednarodne zaščite.

V Republiki Sloveniji je vse od leta 2015 prisoten trend povečevanja števila vloženih prošenj za mednarodno zaščito. Trend naraščanja vloženih prošenj za mednarodno zaščito se nadaljuje tudi letos. Tako je bilo do konca novembra 2023 vloženih že 6594 prošenj za mednarodno zaščito. Med državljanstvi oseb, ki vložijo prošnjo za mednarodno zaščito, izstopa Maroko. Kar 78 odstotkov vseh vloženih prošenj so vložili državljani Maroka.

Statistični podatki o mednarodni zaščiti

V okviru projekta trajne preselitve je 14. decembra 2023 v Slovenijo prispelo 23 državljanov Sirije (štiri sirske družine in en posameznik), ki smo jih izbrali in sprejeli iz Turčije v okviru projekta trajne preselitve. Konec januarja 2024 pričakujemo drugo skupino s 27 državljani Afganistana. Trajna preselitev je način zagotavljanja zakonitih poti v Evropo za osebe, ki potrebujejo zaščito. Vlada Republike Slovenije je tako 1. decembra 2022 sprejela sklep, s katerim je določila, da bo Republika Slovenija iz Turčije sprejela 50 državljanov Sirije ali Afganistana, ki se jim lahko v Sloveniji prizna status begunca. Sledila je priprava izvedbenega načrta, v katerem smo kot prednostne kategorije določili družine, matere samohranilke, samske ženske in do pet mladoletnikov brez spremstva, predvsem žrtve letošnjega potresa v Turčiji.

Začasna zaščita

Zaradi kriznih razmer v Ukrajini je Svet Evropske unije 4. marca 2022 sprejel odločitev o aktiviranju začasne zaščite razseljenih oseb v Evropski uniji. Ta omogoča takojšnjo in začasno zaščito osebam, ki so 24. februarja 2022 ali pozneje razseljene iz Ukrajine zaradi vojaške invazije ruskih oboroženih sil.

Vlada Republike Slovenije je skladno s to odločitvijo 9. marca 2022 sprejela sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine v Republiki Sloveniji, ki je začel veljati 10. marca 2022.

Z uveljavitvijo sklepa se je začel uporabljati Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb. Ta ureja uvedbo, trajanje in prenehanje začasne zaščite razseljenih oseb, pogoje in postopke za pridobitev in prenehanje začasne zaščite ter pravice in obveznosti oseb z začasno zaščito v Republiki Sloveniji.

Na podlagi tega zakona je bilo od 24. februarja 2022 do 12. decembra 2023 vloženih 10.134 vlog za priznanje začasne zaščite, od katerih je bil 9328 osebam priznan status začasne zaščite.

Vzpostavljena je posebna spletna stran z informacijami o pomoči Slovenije državljanom Ukrajine.