V nadaljevanju objavljamo govor ministrice za zunanje in evropske zadeve Tanje Fajon iz otvoritve 27. posveta slovenske diplomacije.

"Spoštovana predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar,
Spoštovana predsednica Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič,
Spoštovani vodje slovenskih diplomatskih predstavništev in konzulatov,
sodelavke in sodelavci v notranji službi Ministrstva za zunanje in evropske zadeve,
Dragi gostje,

Kakšno leto!

Uspeli smo veliko. “Odnos je majhna stvar, ki naredi veliko razliko”, je davno dejal Winston Churchill.
Pokazali smo, da imamo pravi odnos, da zmoremo. Mi skupaj. Slovenska diplomacija.
Hvala vsem za vašo predanost.

Dobrodošli na 27. posvetu slovenske diplomacije. Dovolite mi, da vam predstavim nekaj uvodnih razmišljanj o letu, ki se izteka, in o izzivih, ki so pred nami.

Svet se nepovratno spreminja. Živimo v času velikega prerazporejanja sil, mednarodnih odnosov in družbe kot celote. Takšne prelomnice skozi zgodovino človeštva, ko stari sistemi umirajo in novi še niso rojeni, vedno spremljajo nestabilnosti, negotovosti in tudi konflikti.

Če so spremembe stalnica, pa so hitrost, intenzivnost in obseg teh sprememb tokrat brez primere. Prilagajanje novi realnosti je zato bolj podobno kriznemu upravljanju kot pa dolgoročnim strateškim odločitvam.

Učinkovito upravljanje z geopolitičnimi, tehnološkimi in "trajnostnimi" premiki v globalnem okolju predstavlja ključni izziv za prihodnost demokratičnega sveta in za ohranitev vrednot, na katerih temelji mednarodna skupnost.

Vladavino mednarodnega prava vse bolj izpodriva vladavina moči. Najbolj brutalno se je to pokazalo ob ruski agresiji na Ukrajino, kjer smo priča razvrednotenju in teptanju osnovnih postulatov moderne družbe. Danes se to dogaja tudi v vsej razsežnosti humanitarne katastrofe v Palestini. Nazoren je grozljiv podatek, da v Palestini vsakih deset minut umre en otrok. Za terorizem ni opravičila, nikoli. Toda prav tako ne za ustvarjanje humanitarne katastrofe, ki se pred našimi očmi odvija v Gazi in v kateri izgubljajo življenja predvsem ženske in otroci. Kot sem že večkrat poudarila in to ponavljam tudi danes, je svet v Gazi padel na preizkusu humanosti. V Gazi ne moremo računati na popravni izpit. Tega privilegija ne bomo imeli.

Ravno primera Ukrajine in Palestine govorita o globalnem spopadu za temeljne vrednote, ki naj bi v prihodnosti zaznamovale odnose v mednarodni skupnosti. Izid tega spopada bo narekoval, v kakšnem svetu bomo živeli in kaj bo njegovo ključno vodilo – ali bo to mednarodno pravo in človekove pravice ali bo to moč.

Dejstvo je, da postaja sistem mednarodnih odnosov, ki je bil zgrajen na pogorišču druge svetovne vojne, za nekatere nove globalne igralce utesnjen in zastarel. Trend je jasen: nova zavezništva, ki temeljijo na regionalnih, sektorskih, predvsem pa interesnih povezavah, pospešeno nadomeščajo multilateralizem. Rezultat tega so naraščajoča trenja.

V kolikor želimo zaustaviti to spiralo negotovosti in nestabilnosti, ki precej verjetno vodi v konflikt globalnih razsežnosti, moramo spremeniti paradigmo. Okrepiti moramo zaupanje v mednarodnopravni sistem. Ta svet bolj kot kadarkoli prej potrebuje funkcionalne mednarodne institucije. Spremenjene geopolitične razmere kličejo po tem.

V takšnem visoko rizičnem in nestanovitnem svetu bo Slovenija 1. januarja postala članica Varnostnega sveta Združenih narodov.

Prednostna področja delovanja Slovenije kot članice so znana in jih bomo podrobneje obravnavali v nadaljevanju posveta.

V Varnostnem svetu bomo izhajali iz temeljev naše zunanje politike, ki je bila vedno vključujoča ter je osnovana na sodelovanju in spoštovanju ostalih subjektov v mednarodni skupnosti.

Na glasovanju smo prejeli 153 glasov držav članic Združenih narodov. Vsaj 153 držav torej meni, da bo Slovenija v tem in takšnem svetu uspešno in učinkovito pomagala pri ohranjanju globalnega miru in varnosti. Toda s članstvom pridejo tudi pričakovanja. Pričakovanja tistih, ki so nam dali glas, pa tudi tistih, ki nam niso, da bomo znali poslušati in slišati.

To je rezultat uspešnega dela in promocije slovenske kandidature s strani celotnega državnega vrha in naše diplomacije. To nam daje legitimnost, a hkrati tudi veliko odgovornost.

Te odgovornosti nas ne sme biti strah. Slovenija je samozavestna in ambiciozna država. Članstvo v Varnostnem svetu je izziv, predvsem pa izjemna priložnost za promocijo naših idej in predlogov, dobrih praks ter prožnosti slovenske zunanje politike.

Slovenija je del zahodnega sveta ter kot članica Evropske unije in Nata z ostalimi partnerji oziroma zavezniki deli vrednote in načela. To je naša moč in iz tega moramo izhajati. Obenem je pa ključno, da poskušamo razumeti in pravilno razlagati tudi ostale glasove iz mednarodne skupnosti, predvsem s t. i. globalnega juga, ki ima tudi svoje upravičene zahteve in pričakovanja. Verjamem, da Slovenija to sposobnost ima.

Če se vrnem k Ukrajini in Palestini – slovenska stališča do ruske agresije in bližnjevzhodnega konflikta so jasna in konsistentna. To so spoštovanje mednarodnega in humanitarnega prava, nedotakljivost meja, zaščita civilistov in najbolj ranljivih skupin ter spoštovanje človekovih pravic. Ko gre za mednarodno pravo, kompromisov ni. Kršitve teh načel, ki smo jim danes priča, morajo biti preiskane in sankcionirane.

Kar zadeva izraelsko-palestinski konflikt, sem svoja pričakovanja pred tedni jasno predstavila v Varnostnem svetu. Prizadevamo si za takojšnje premirje, delujemo solidarno pri obravnavi humanitarne krize ter aktivno prispevamo k iskanju politične rešitve , ki mora temeljiti na oblikovanju dveh držav. Palestinci si zaslužijo svojo državo, Izraelci pa varnost. Izraelcem in Palestincem moramo zagotoviti mirno sobivanje drug ob drugem.

Iskanje pravičnega in trajnega miru je ena od ključnih prioritet slovenske zunanje politike. To je in bo naše vodilo. V nasprotnem primeru smo lahko priča eskalaciji in razširitvi nestabilnosti.

Zaradi negotovega in nepredvidljivega časa , v katerem živimo, in ko nas tudi podnebje opozarja na ekstremne izzive, , sta vloga in odgovornost Slovenije še toliko večja. Vseeno pa v naše članstvo v Varnostnem svetu zrem z optimizmom. Tudi zato, ker imamo sposoben diplomatski aparat, ki ve kaj hoče, in ker smo letos dokazali, da zmoremo.
Pri obravnavi globalnih kriz si želim aktivnejšo vlogo Evropske unije. Tako kot se spreminja svet, se mora spremeniti tudi EU, če želi igrati odgovorno in pomembno vlogo v novi globalni realnosti.

Naslednje leto bo Slovenija praznovala 20. obletnico članstva. Več kot polovica tega obdobja je bila zaznamovana z različnimi krizami, ki so imele potencial, da bi lahko usodno posegle v prihodnost EU in v razmerja med njenimi državami članicami.

Zakaj je to pomembno? Rada bi poudarila naslednje: dvom o uspešnosti evropskega projekta je vtkan v jedro evropskega načina življenja in vsaka kriza, ki je prišla – gospodarska, migrantska, zdravstvena ali varnostna – je krepila dvom v to, da se bo Unija s temi izzivi lahko uspešno spopadla.

In vendar se je EU uspela prilagoditi, preživeti in na določenih področjih tudi utrditi. Odpornost, ki so jo EU in njene članice pokazale v zadnjem desetletju, je nekaj, na čemur lahko in moramo graditi, ko govorimo o naši skupni prihodnosti. Solidarnost, demokratičnost in vladavina prava, ki so zapisani v DNK Evropske unije, naj bodo še naprej vodilo tako slovenske kot tudi evropske politike.

EU je, vsaj po mojem mnenju, najbolj inovativen in drzen političen eksperiment v zgodovini človeštva. Ker je predpostavil, da je kultura miru močnejša od kulture vojne.

Dejstvo je, da se je EU na vse dosedanje krize prilagajala, ni pa jih upravljala. Pristop EU je še vedno re-aktiven. Vedno reagiramo, ko se je nekaj že zgodilo, in ko se moramo na določeno situacijo prilagoditi.

V novi realnosti zgolj prilagajanje na spremembe ne bo zadostovalo. EU mora postati samozavesten agent sprememb, predvsem pa moramo kot EU biti bolj aktivni pri promociji naših vrednot in norm.

Da bi to dosegli, se mora EU spremeniti navznoter in izboljšati učinkovitost odločevalskih procesov. Zato se je Slovenija pridružila razmisleku skupine držav o možni razširitvi odločanja s kvalificirano večino tudi na področju zunanjih zadev. V neformalni skupini sodelujemo nezavezujoče in z zavedanjem, da bodo varovalke potrebne predvsem za majhne države.

Prihodnjo vlogo EU v globalnem kontekstu bo v veliki meri opredeljevala naša skupna sposobnost spoprijemanja s številnimi izzivi, med katerimi so tudi zeleni prehod, krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in zmanjševanje tehnološkega zaostanka za ZDA in Kitajsko ter učinkovita, humanitarna in varna migracijska politika, ob hkratni zaščiti in nadgradnji demokracije in socialnega sistema.

Predvsem pa moramo biti pripravljeni na sprejem novih članic do leta 2030. Širitev EU na Zahodni Balkan in Vzhod ni samo v interesu EU in prihodnjih članic, temveč je geostrateška nujnost. Blejska zaveza, ki jo je dal predsednik Evropskega sveta na letošnjem BSF, je za Slovenijo orientacijska točka, ki bo jasno pokazala, ali je EU zmožna razmišljati geostrateško in se tako tudi odločati.

Slovenija bo še naprej delovala v smeri, da bo leta 2030 EU pripravljena na sprejem novih članic in da bodo vsaj nekatere, če že ne vse kandidatke, pripravljene na vstop. Iz današnje perspektive se to morda zdi nerealen scenarij, vendar ne smemo pozabiti, da pred 24. februarjem 2021 Ukrajina sploh ni imela širitvene perspektive.

Pravkar zaključeni Evropski svet je potrdil, da je širitev EU globoko geopolitičen proces. Je najbolj prepoznavno orodje EU in s tem test njene kredibilnosti. Brez uspešne konsolidacije evropskega kontinenta, brez vključitve mehkega trebuha Evrope v Unijo, bo EU ostala geopolitično igrišče in ne igralec.

Slovenija kot glasna zagovornica širitve močno pozdravlja odločitev o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo ter podelitvi statusa kandidatke Gruziji. Primer Ukrajine kaže, kaj vse je možno tudi v kratkem obdobju slabih dveh let, če obstaja zadostna politična volja. Želimo si, in Slovenija bo še naprej delala na tem, da se dvajsetletno čakanje držav Zahodnega Balkana pred vrati EU čim prej zaključi. V tej luči je odločitev o začetku pristopnih pogajanj za BiH, ko bo ta dosegla določeno raven izpolnjevanja pogojev za članstvo, korak v pravo smer.

Pri tem pa mora biti ena stvar jasna in Slovenija bo pri tem vztrajala – vladavina prava je predpogoj za učinkovito integracijo. EU si v času globalnega geostrateškega vrenja ne more privoščiti, da bi odstopala od temeljnih norm in standardov, tako navznoter kot v primeru širitve.

Zgoraj omenjeni izzivi ne bodo lahki. Na mizi so različni scenariji, EU je pred pomembnimi odločitvami, ki prvič v njeni zgodovini ne pomenijo prilagajanja, ampak dejansko iskanje vodilne vloge v globalni skupnosti. To je proces, ki bo zahteval solidarnost, pogum in kompromis med lastnimi interesi in skupnim dobrim.

Neposredna posledica ruske agresije na Ukrajino je tudi širitev Nata in vračanje k njegovemu izvornemu mandatu. NATO ostaja hrbtenica tako evropske obrambe kot transatlantskega sodelovanja. Ob tem se mora še naprej prilagajati, da bo lahko učinkovito odgovarjal na varnostne izzive sedanjosti in prihodnosti. Naj omenim samo kibernetsko varnost, umetno inteligenco in vesolje.

Če želi Slovenija tvorno sodelovati pri vseh ključnih vprašanjih, mora najprej izhajati iz svojih temeljnih vrednot in norm. Za nas je ključno, da smo v svojih stališčih načelni in transparentni.

Obenem se moramo zavedati, da meje delovanja naše zunanje politike niso samo v Evropski uniji in Natu ter v bližnjih regijah. To na globalni ravni dokazujemo s članstvom v Varnostnem svetu ter udejanjamo z odpiranjem novih veleposlaništev in konzulatov, denimo v Etiopiji, Alžiriji in na Filipinih. Hkrati pa tuje države krepijo svojo diplomatsko prisotnost v Sloveniji, kar razumemo kot priznanje našemu pospešenemu mednarodnemu angažiranju. Napoved Alžirije in Južne Koreje, da v začetku prihodnjega leta odpreta veleposlaništvi v Sloveniji, je še en uspeh slovenske diplomacije v tem letu.

Sodelovanje s tretjimi državami in poznavanje njihovih razmišljanj lahko prinaša pomembne prednosti v aktivnostih, ki so pred nami.

Tudi v tem kontekstu smo na ministrstvu pripravili nov predlog strategije slovenske zunanje in evropske politike. Njeno besedilo upošteva spremenjeno varnostno in politično okolje v Evropi in svetu ter izpostavlja prednostne naloge – boj proti podnebnim spremembam, gospodarska diplomacija, razvojno sodelovanje, človekove pravice, dvostransko sodelovanje, krepitev čezmejnega sodelovanja in dobrososedskih odnosov, regionalno sodelovanje, pa tudi feministična zunanja politika.

Vse te vsebine bomo obravnavali tudi v nadaljevanju posveta, zdi pa se mi pomembno ponoviti naslednje:

Slovenija bo toliko uspešna pri promociji svojih vrednot in interesov, tako v EU kot Natu ter širši mednarodni skupnosti, kolikor bo sposobna svoja stališča, ideje in predloge predstaviti na razumljiv in jasen način. Pri tem mora zasledovati notranjo usklajenost med vsemi nosilci zunanjepolitičnih aktivnosti v državi.

Vedno, ko smo bili usklajeni in smo vedeli kaj hočemo, smo bili uspešni. Eden zadnjih takšnih primerov je bila kandidatura Beti Hohler za sodnico na Mednarodnem kazenskem sodišču.

Spoštovani,

Dovolite, da v zaključku nastopa nekaj besed namenim solidarnosti. Solidarnost ima pomen le, če jo vztrajno izkazujemo. Ponosna sem, da se je Slovenija v zadnjih dveh letih primerno odzvala na vse večje razvojne in humanitarne potrebe v svetu. Po našem vzornem odzivu v Ukrajini, in to ne na način, da bi zmanjšali angažma pri drugih krizah, smo solidarnost pokazali v Palestini, kjer smo praktično za dvajsetkrat povečali naš redni prispevek za ljudi v Gazi.

Je pa potrebno, skladno z zavezami, ki jih je Slovenija potrdila neštetokrat, postopoma povečati in na daljši rok predvideti razvojno financiranje, da bo Slovenija ostala kredibilen partner v mednarodni skupnosti. Zato se bom zavzemala za to, da vlada sprejme akcijski načrt za dvig sredstev za uradno razvojno pomoč, kot ji nalaga resolucija Državnega zbora. Tudi s tem bo Slovenija prevzela svoj del odgovornosti pri uresničevanju Agende 2030. Uradna razvojna pomoč je v mnogočem gradnik prihodnosti za nove generacije. Glede na aktualne razmere v svetu lahko rečem, da je tudi gradnik miru.

Ob tem bi rada poudarila še, da si bom prizadevala v razvojno sodelovanje bolj pritegniti tudi znanje slovenskega gospodarstva, njihove tehnologije in zasebno financiranje. Dosežki slovenskih podjetij in slovenskega znanja so že na mnogih področjih (naj izpostavim sektor vesoljske industrije) v samem svetovnem vrhu. Naša naloga ostaja, da jim pri njihovi internacionalizaciji stojimo trdno ob strani.

In nenazadnje, Slovenija bo uspešna toliko, kolikor bo imela profesionalno, aktivno in visoko motivirano diplomacijo, ki bo znala ustrezno prenesti naša stališča tujim sogovornikom ter zagovarjati naše interese v širši mednarodni skupnosti. In tudi, kolikor bo znala medse pritegniti mlade ljudi in ustvarjati ugodne delovne in življenjske pogoje tudi za družine diplomatov v tujini.

S procesom iskanja podpore za naše članstvo v Varnostnem svetu smo dokazali, da imamo znanje in potencial , da se je slovenska diplomacija sposobna ne le prilagoditi na spremenjene okoliščine v mednarodni skupnosti, ampak da zna ostale države prepričati v svojo vizijo razvoja globalnih odnosov, ki temelji na moči argumentov in ne argumentu moči.

In povsem za konec: še moja osebna izkušnja. Leto mi je bilo v vseh ozirih na čelu slovenske diplomacije posebno, svojevrsten privilegij. V mislih imam predvsem sklepanje poznanstev, novo znanje, izkušnje, izgradnjo odnosov po vsem svetu. Želim si, da nadgrajujemo številne stike, ki smo jih vzpostavili v času naše kampanje za Varnosti svet. Opravljeno je bilo veliko delo – znati ga moramo kapitalizirati.

Še enkrat bi vam rada, tudi javno na tem mestu, izrazila iskreno priznanje za vaš prispevek h krepitvi slovenske diplomacije ter vloge Slovenije v spremenjeni geopolitični realnosti.

Najlepša hvala za vašo pozornost."