Programi dela za posamezna območja so bili usklajeni že ob robu zasedanja Barcelonske konvencije v Portorožu, formalno pa je bilo sodelovanje potrjeno na zasedanju Komisije za varstvo reke Donave pretekli teden na Dunaju.

Soočamo se s trojno krizo – onesnaževanjem, podnebnimi spremembami in upadom biotske raznovrstnosti. In če v primeru nedavnega podnebnega zasedanja držav v Dubaju COP 28 (angleško Conference of Parties – COP) govorimo o spopadanju držav s posledicami te krize na globalni ravni, se je »slovenska« Konferenca za Sredozemlje COP 23, ki se je v začetku decembra odvila v Portorožu, osredotočila na regionalni vidik. Torej v duhu »misli globalno – deluj regionalno«, pod sloganom zasedanja COP 23 Za zeleno Sredozemlje: od odločitev k dejanjem. Slovenija se je z zahtevno organizacijo zasedanja in prevzemom predsedovanja Barcelonski konvenciji (drugič v zgodovini) ponovno izkazala kot kredibilen in odgovoren partner ter s strani številnih visokih predstavnikov sredozemskih držav požela vrsto pohval in zahval.

Na zasedanju so pogodbenice (21 sredozemskih držav in Evropska unija) sprejele Portoroško ministrsko deklaracijo (v angleščini), s katero so se ministri zavezali k učinkovitejšemu izvajanju globalnih in regionalnih sporazumov. Države so soglasno podprle ustanovitev novega regionalnega raziskovalnega centra za podnebne spremembe s sedežem v Turčiji. Slovenija pa je uspela tudi s prebojem pobude za sprejem skupnega programa dela z namenom ohranitve morskih ekosistemov v treh povezanih makroregijah: Podonavje, Črno morje in Sredozemlje.

Medregionalno sodelovanje Podonavje – Črno morje – Sredozemlje

Slovenija je uspela povezati Mednarodno komisijo za varstvo reke Donave, Komisijo za varstvo Črnega morja in Sredozemski akcijski načrt programa Združenih narodov za okolje s ciljem priprave medregionalnih programov za spremljanje stanja in zmanjšanje pritiskov in vplivov na obalni in morski ekosistem. Gre za rezultat dolgoletnega dela in strokovnih prizadevanj Slovenije v okviru mednarodnih organizacij Barcelonske konvencije in Konvencije o varstvu reke Donave. Pri tem je v strokovnem oziru veliko doprinesel dr. Mitja Bricelj iz Ministrstva za naravne vire in prostor, ki že vrsto let pomembno prispeva k uspehu slovenske »vodne diplomacije« in je tudi nacionalni predstavnik za Barcelonsko konvencijo.

Usklajene programe dela so vodje omenjenih treh ustanov predstavili na nedavnem 23. zasedanju držav pogodbenic Konvencije o varovanju morja in obal Sredozemlja v Portorožu, to je zasedanju Barcelonske konvencije COP 23. Gre za prvi med-regionalni program, ki povezuje najbolj mednarodno povodje na svetu – Podonavje s Črnim morjem in Sredozemljem, s ciljem zmanjšanja pritiskov in vplivov na obalne in morske ekosisteme po načelu »od izvira do morja«.

Skupni panel treh makroregij Podonavje – Črno morje – Sredozemlje na zasedanju COP 23 z naslovom »Zeleni prehod v Sredozemlju – od odločitev k dejanjem«, ki ga je kot soorganizator oblikovala tudi Slovenija, je rezultiral v sklenitvi dvoletnega skupnega programa dela med Konvencijo o varstvu reke Donave, Komisijo za varovanje Črnega morja in Barcelonske konvencije. Gre za velik dosežek, saj sta v sodelovanje vključeni dve morski makroregiji (Črno morje in Sredozemlje), ki skupaj naslavljata podnebne spremembe in se zavzemata za ohranitev morskih ekosistemov za prihodnje generacije.

V Portorožu sprejeta ministrska deklaracija s konkretnimi zavezami

Eden največjih dosežkov zadnjega, 23. zasedanja pogodbenic Barcelonske konvencije je sprejetje Portoroške ministrske deklaracije.

Dejstvo namreč je, da so podnebne spremembe, ob onesnaževanju in zmanjševanju biotske raznovrstnosti, eden največjih izzivov našega časa, kar se izrazito odraža prav v Sredozemlju na primer z zakisanostjo morja, naraščajočo temperaturo morja, dvigom morske gladine, spremembah v številu in porazdelitvi morskih rastlinskih in živalskih vrst, povečanju invazivnih tujih vrst in vsesplošno degradacijo morske biotske raznovrstnosti.

Sredozemske države so se s sprejemom deklaracije soglasno zavezale doseči naslednje cilje:

• ratificirati vseh sedem protokolov konvencije, prednostno spremembo Protokola o odmetavanju odpadkov (tako imenovani Dumping protokol) do konca leta 2024, kar mora storiti tudi Slovenija,
• na znanstveno-raziskovalni način obravnavati podnebne spremembe in opredeliti konkretne rešitve za odpornost in zmanjševanje podnebnih vplivov z ustanovitvijo raziskovalnega centra za Sredozemlje,
• zavzemanje za razogličenje Sredozemlja,
• zavzemanje za doseganje dobrega okoljskega stanja morskega in obalnega območja,
• izvajanje modre ekonomije in pospešitev razvoja v zeleni prehod,
• zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z ladij in doseganje cilja »neto nič« škodljivih izpustov do leta 2050,
• izvedba območja nadzora nad emisijami žveplovih oksidov (angleško sulphur emission control area – SECA) v celotnem Sredozemlju, ki se bo začela 1. maja 2025. S tem se bo vplivalo na globalni cilj, ker bo zahteva za vse ladje sveta, ki plujejo v sredozemska pristanišča, s čimer bo zagotovljena enotna uporaba in enaki konkurenčni pogoji,
• nadaljevati postopek za omejitev izpustov dušikovih oksidov (angleško nitrogen oxide emission control area – NECA) v pomorskem prometu,
• povečanje ambicije doseganja ciljev v zahtevah Svetovne morske organizacije (angleško International Maritime Organization – IMO),
• pospešiti izvajanje morskega prostorskega načrtovanja in integriranega upravljanja obalnega območja v vseh državah Sredozemlja,
• ozaveščati javnost o pomenu Posebej občutljivih morskih območij (angleško Particularly Sensitive Sea Area – PSSA) in zavarovati najmanj 30 odstotkov morskih in obalnih območij Sredozemlja do leta 2030
• doseči bistveno zmanjšanje in preprečevanje nastanka odpadkov v morju (s poudarkom na omejitvi uporabe plastike/mikroplastike) do leta 2030, v skladu z globalnimi in regionalnimi zavezami,
• aktivno vključevanje mladih in spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja.

Pogajanja za sprejetje Portoroške ministrske deklaracije je uspešno vodila Slovenija

Prvi osnutek ministrske deklaracije je Slovenija pripravila že jeseni, nato so njeno vsebino pogodbenice še dopolnjevale in usklajevale, končna pogajanja pa izvedla v Portorožu na zasedanju COP 23. Pogajalsko skupino so sestavljali predstavniki vseh držav, za glavno pogajalko pa je bila, kot predstavnica predsedujoče države, imenovana dr. Nataša Bratina, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za prostor in graditev iz Ministrstva za naravne vire in prostor. Dr. Bratina je z usmerjanjem in vodenjem v dveh dneh pogajanja uspešno pripeljala do končne vsebinske uskladitve in soglasne potrditve ministrske deklaracije, brez izjem, kar je nedvomno velik uspeh.

Podpisana ministrska deklaracija na COP 23 predstavlja okvir programa dela v naslednjem dveletnem obdobju 2024–2025, ko regiji Sredozemlja predseduje Slovenija.