Čebele so vse bolj ogrožene. V Evropi jim grozi izumrtje, po vsem svetu upada tudi število drugih opraševalcev. Razvoj dogodkov ponekod imenujejo »kriza opraševanja«. Na pobudo Čebelarske zveze Slovenije je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano leta 2014 začelo z aktivnostmi za razglasitev svetovnega dne čebel. Večletno delo in sodelovanje tudi drugih državnih resorjev ter partnerjev pri iskanju svetovne podpore je za posledico prineslo enega največjih diplomatskih dosežkov. Po treh letih mednarodnih prizadevanj so države članice Združenih narodov 20. decembra 2017 v New Yorku soglasno potrdile predlog Slovenije, in tako je 20. maj razglašen za svetovni dan čebel.

Zakaj Slovenija?

Slovenci smo bili vedno narod čebelarjev. S petimi čebelarji na 1000 prebivalcev se uvrščamo v svetovni vrh, čebelarstvo pa je naša pomembna kmetijska dejavnost z dolgo tradicijo. Slovenski čebelarji so v svetu znani po strokovnosti in naprednih čebelarskih tehnologijah ter edinstvenih slovenskih zgodovinskih posebnostih.

Kranjska sivka (latinsko Apis mellifera carnica) je del slovenske narodne identitete, za več deset tisoč Slovencev pa je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo. Slovenija je bila med prvimi državami članicami Evropske unije, ki je čebele tudi zakonsko zaščitila, poleg tega pa je bila tudi med prvimi v EU, ki je leta 2011 na ozemlju Slovenije prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov.

Zakaj je ravno 20. maj  svetovni dan čebel?

Mesec maj je mesec čebel. V tem času so na severni polobli čebele najdejavnejše in zaradi povečanega števila njihovih družin začnejo rojiti, kar je njihov naravnih način razmnoževanja. V maju so čebele najštevilčnejše in potreba po opraševanju največja. Na južni polobli pa je jesen, čas spravila čebeljega pridelka ter s tem dnevi in tedni medu.

20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše (1734–1773), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v tistem času. Bil je tudi učitelj čebelarstva na avstrijskem cesarskem dvoru.

Mednarodna nagrada Zlata čebela

Poleg številnih ukrepov in dogodkov, ki ozaveščajo javnost, mlade in tudi kmetovalce o pomembnosti ohranjanja čebel in o uporabnosti njihovih proizvodov, kjer se zavzemamo za naravi prijazne prakse, je mednarodno prepoznavno tudi vsakoletno podeljevanje mednarodne nagrade Zlata čebela. Ta najvišja državna nagrada je prispevek k ohranjanju ter varovanju čebel in drugih opraševalcev. Z njo se spodbuja tiste vrhunske osebe, ki so posebej pomembno prispevale k inovativnosti, raziskovalni dejavnosti o čebelah in drugih opraševalcih ter dvignile prepoznavnost in pomen področja.

Poseben dogodek za obeležitev obletnice svetovnega dne čebel: 

Občina Ilirska Bistrica jutri, 20. decembra, skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije in čebelarskim društvom Ilirska Bistrica ob 16h, v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici pripravlja slovesno obeležitev razglasitve svetovnega dne čebel v OZN leta 2017. V Ilirski Bistrici je bil doma Anton Žnideršič (1874-1947), velik, izjemno zagnan čebelar, čebelarski podjetnik in inovator ter avtor tako imenovanega AŽ panja. Na dogodku bo predstavljena idejna zasnova sodobnega multimedijskega interpretacijskega centra, namenjenega prav Antonu Žnideršiču. Njegov panj, za katerega je povzel Albertijevo idejo listovnega panja, je po javni predstavitvi v letu 1910 povzročil revolucijo ter razcvet v slovenskem čebelarstvu.

Podrobnejše informacije:

• spletna stran Svetovni dan čebel (tudi v angleškem jeziku)
• spletna stran Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (angleško Food and Agriculture Organization – FAO v angleščini)