Dogodek je potekal v prostorih Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Delovna skupina počasi zaključuje s svojim delom, zato je bila to zadnja javna predstavitev mnenj v organizaciji delovne skupine. V januarju prihodnje leto je predvidena javna razprava v Državnem zboru o prvih predlogih rešitev za nacionalni program vzgoje in izobraževanja.

Vodja delovne skupine dr. Janez Vogrinc je uvodoma dejal, da je gimnazija šola s tradicijo in hkrati šola, kjer so vse spremembe izrazito problematične. Pogosto se pomembne spremembe v gimnaziji najprej postopoma zgodijo v praksi, formalne spremembe pa časovno za njimi zaostajajo. Kot je dejal, je v Sloveniji spremembam v praksi med drugim botrovalo veliko povečanje vpisa v gimnazijski program, saj se je delež vpisanih dijakov v gimnazijske programe povečal iz 29 odstotkov v šolskem letu 1999/2000 na dobrih 42 odstotkov v šolskem letu 2010/11. Kasneje se je ta delež sicer nekoliko zmanjšal, vendar danes gimnazijci še vedno predstavljajo okoli 35 odstotkov celotne srednješolske populacije. Zato je danes eno od ključnih vprašanj, kako odlično znanje gimnazijci še dosegajo.

Poleg tega pa je po besedah dr. Vogrinca odprto tudi vprašanje o strukturi gimnazijskega izobraževanja – razmerje med splošno in strokovno gimnazijo, izbirnost v gimnazijskem programu, splošna matura (njena zahtevnost, interni del in razmerje do poklicne mature). Poudaril je, da je zdaj čas, da skupaj premislimo formalne spremembe, ki jih je potrebno vpeljati v gimnazijski program, da bo ta zagotavljal kakovostno izobrazbo maturantom ter dobro osnovo za kakovostni univerzitetni študij.

Državna sekretarka, pristojna za področje srednjega in višjega šolstva ter izobraževanja odraslih, Jasna Rojc, je v svojem nagovoru med drugim poudarila, da so programi gimnazije v primerjavi z vsemi ostalimi srednješolskimi programi doživeli najmanj sprememb, kar je po eni strani razumljivo, saj se poklicni in strokovni programi prilagajajo trgu dela, po drugi strani pa je to določeno jamstvo za kakovost znanja in rokohitrski ukrepi v ta program pomenijo veliko tveganje. Zato morajo biti spremembe dobro premišljene in preizkušene. Dejala je, da program gimnazije zaznamuje stroga popredmetenost in tradicionalni predmeti, kjer so močno zastopani matematika, naravoslovni predmeti in tuji jeziki, nekoliko manj humanistika in družboslovje, najmanj pa umetnost in informatika. Po njenih besedah je gimnazija tista šola, ki jo običajno izbirajo najbolj ambiciozni dijaki, vendar se podpora najbolj ambicioznim dijakom zagotavlja predvsem v okviru obšolskih dejavnosti, torej izven pouka, kar je morda največja pomanjkljivost tega programa, saj želimo po eni strani podpirati potenciale dijakov in jih motivirati za nadaljnji študij, hkrati pa ne naslavljamo njihovih sposobnosti in želja s tem, ko ohranjamo pouk za vse enak.

V svojem nagovoru se je državna sekretarka dotaknila tudi rezultatov zadnje raziskave Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev (angleško Programme for International Student Assessment - PISA), ki je med drugim pokazala, da je bil največji padec znanja v Sloveniji zabeležen pri tistih kandidatih, ki so se odločili za gimnazijsko izobraževanje (ti še sicer vedno izkazujejo najvišje znanje). Tudi rezultati raziskave iz leta 2018 so pokazali na izrazit razkorak med akademskim znanjem in uporabnostjo znanja med slovenskimi dijaki. Po izkazovanju akademskega znanja so slovenski dijaki v primerjavi z vrstniki iz drugih držav pri vrhu, pri uporabnosti znanja pa so slovenski dijaki med najnižje uvrščenimi. Tudi to je nekaj, kar bi morala gimnazija s svojo spremembo nasloviti, je dodala.

Glede mature je državna sekretarka dejala, da je problem podrejanje izobraževalnega programa gimnazije maturi, kar se kaže tudi v nekaterih odklonih, kot je dodajanje ur za izbirne predmete izključno maturitetnim predmetom, tudi tistim, ki že imajo zagotovljen maturitetni standard. Pojavlja se vprašanje, ali s tem res naslavljamo interese dijakov. Opozorila pa je še na poučevalno prakso, ki je močno zakoreninjena v naš sistem in se ni bistveno spremenila v zadnjih desetletjih, kljub temu, da danes dijaki živijo v spremenjenih družbenih okoliščinah. Za napredek na tem področju tako ne bo zadostovala samo sprememba predmetnika, ampak bo potrebna tudi sprememba gledišča in usmerjenost na dijake, ki so danes drugačni.

Svoje mnenje je skupaj predstavilo 9 govork in govorcev iz Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Državne komisije za splošno maturo, Državnega izpitnega centra, Zavoda za šolstvo, Gimnazije Poljane ter Prve gimnazije Maribor. Med govorci pa sta bila tudi dva upokojena ravnatelja.

V javni predstavitvi mnenj so govorke in govorci med drugim spregovorili o potrebni izbirnosti v gimnazijskem programu in upoštevanju interesov dijakov ter spodbujanju njihove ustvarjalnosti, o možnosti izvedbe programa na dveh nivojih ter o razmerju med splošno in poklicno maturo. Izpostavljeno pa je bilo tudi delo z nadarjenimi v gimnazijah. Kljub zakonskemu določilu, ki predvideva možnost prilagajanja obveznosti za nadarjene dijake, šole za ta namen ne prejmejo posebnih sredstev, zato bi bilo potrebno s strani države zagotoviti ustrezno podporo na tem področju, je bilo možno med drugim še slišati.