Vlada je določila pravne podlage za možnost izplačila primernega nadomestila zavarovalnicam

Vlada je izdala Uredbo o spremembi in o dopolnitvah Uredbe o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Z uredbo bo zagotovljena pravna podlaga za izplačilo primernega nadomestila zavarovalnicam z namenom povrnitve škode, ki jim je nastala zaradi določitve najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Z novelo uredbe, ki jo je danes sprejela vlada, se določa pravne podlage za primerno nadomestilo trem zavarovalnicam, ki sklepajo dopolnilna zdravstvena zavarovanja. Te zavarovalnice bodo imele možnost, da v štirih mesecih po uveljavitvi uredbe vložijo zahtevek za izplačilo nadomestila v obliki povrnitve razlike med stroški opravljenih zdravstvenih storitev in obračunanimi zavarovalnimi premijami za dopolnilno zdravstveno zavarovanje.  

Vlada je namreč aprila letos izdala uredbo, v kateri je na podlagi Zakona o kontroli cen  in v povezavi z 2. členom Uredbe o listi blaga in storitev, omejila najvišjo dovoljeno mesečno premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na 35,67 evra. Zakon o kontroli cen določa, da ob uvedbi ukrepa kontrole cen ali kadarkoli v času, ko ukrep traja, lahko vlada naloži podjetjem, da zaradi ukrepa ne smejo prenehati prodajati blaga, na katerega se ukrep nanaša in da v tem primeru lahko vlada določi primerno nadomestilo podjetjem, ki bi jim ta ukrep povzročil občutno škodo. 

Zavarovalnice bodo lahko vložile zahtevek za izplačilo nadomestila za obdobje od dneva napovedi dviga premije do 31. decembra 2023. Zahtevek bodo zavarovalnice lahko vložile na Ministrstvo za zdravje, ki bo pristojno za izplačilo in bo v ta namen izvedlo ustrezne preverbe zahtevka in dokumentacije v sodelovanju z Agencijo za zavarovalni nadzor. Da bo izplačilo iz proračuna za ta namen temeljilo na ustreznih podatkih predlog uredbe določa, da bo predložene podatke potrdil pooblaščeni revizor, Agencija za zavarovalni nadzor pa bo te podatke pregledala v okviru izvajanja nadzora.

Ministrstvo za zdravje bo tako na podlagi predložene dokumentacije in opravljenih preverb  ugotovilo  razliko in o tem obvestilo posamezno zavarovalnico, ki bo imela možnost, da najpozneje v 15 dneh poda izjavo, da:

-  se odpoveduje zahtevku za izplačilo, če se z ugotovljeno razliko ne strinja, ali

- da ugotovljeno razliko sprejema in se odpoveduje uveljavljanju pravnih sredstev zoper Republiko Slovenijo zaradi povračil morebitne druge škode, nastale iz naslova določitve najvišje cene premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po uredbi.

V primeru, da bi se izkazalo, da je zavarovalnica predložila neresnične ali napačne podatke, bo morala zavarovalnica povrniti neupravičeno izplačana sredstva, ki jih je že prejela iz proračuna Republike Slovenije, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, in sicer v roku 30 dni od zahtevka.

S pravnimi podlagami naslavljamo tudi ohranjanje solventnosti v zavarovalnicah, da bodo te tudi v prihodnje izkazovale ustrezno višino kapitala, v skladu z evropskimi predpisi in Zakonom o zavarovalništvu.

Rešitve iz te novele uredbe, ki se nanašajo na postopek izplačila nadomestila, se bodo uporabljale do konca junija 2024.

Vir: Ministrstvo za finance

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu

Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu.

Predlog zakona ureja pravne podlage in dopolnjuje sistem kazenskih sankcij zaradi sprememb in dopolnitev Uredb ter Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska (v nadaljevanju: Združeno kraljestvo), ki je bil posledica izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije.

Poleg tega se s tem predlogom zakona v slovenski pravni red implementira Direktiva o uporabi vozil, najetih brez voznikov, in sicer za področje prevozov blaga.

Predlog zakona dopolnjuje tudi področje usposabljanja za preizkus znanja za pridobitev strokovne usposobljenosti upravljavca prevoza in voznikov ter dodatno ureja področje temeljnih kvalifikacij voznikov.

S predlogom zakona se podaja splošna pravna podlaga za podeljevanje morebitnih nepovratnih spodbud cestnim prevoznikom. V preteklosti je bila namreč večkrat izpostavljena potreba, da se v področnem zakonu splošno uredi tudi to področje, za konkretne spodbude bo ministrstvo pripravilo podzakonski akt, kjer bo natančno opredelilo, katera pravila državnih pomoči se bodo v zadevnem primeru uporabila. 

V predlog zakona so vključeni tudi predlogi s področja prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem prometu, predvsem se uvajajo prevozi za potrebe razvojnih in raziskovalnih projektov.

Predlog zakona vsebuje še spremembe, ki so potrebne zaradi ureditve pristojnosti izvajanja inšpekcijskega nadzora v zvezi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi in Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organih v sestavi ministrstev, na podlagi katere se naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem predpisov s področja javnega potniškega prometa potnikov v notranjem cestnem prometu in čezmejnem cestnem prometu do prestopne točke v sosednji državi, ki jo določi organ javnega potniškega prometa, prenašajo iz Inšpektorata Republike Slovenije za infrastrukturo na Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in energijo.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o urejanju prostora

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije v sprejetje po skrajšanem zakonodajnem postopku.

ZUreP-3 se sprejema zaradi sprememb pri ureditvi regionalnega prostorskega načrtovanja. Ob testiranju določb s področja regionalnega prostorskega načrtovanja, zlasti pa ob izdelavi javnih pooblastil za pripravljavce regionalnega prostorskega plana (RRP), se je pokazalo, da so določbe 77. člena neustrezne. Spremeni se način izbire pripravljavca regionalnega prostorskega plana ter natančneje uredijo naloge pripravljavca. S spremembo se predlaga ustreznejši način izbire in določnejše pogoje za pripravljavca regionalnega prostorskega plana. Predlaga se jasnejša določitev financiranja, in sicer, da se sredstva zagotavljajo za regionalno prostorsko planiranje in ne le za izdelavo regionalnega prostorskega plana.

RPP morajo biti pripravljeni in sprejeti do konca leta 2026, ker bodo v pomoč programiranju za naslednjo finančno perspektivo. Ti bodo v pomoč pri pripravi integralnih projektov, s čimer se bo pripomoglo k celovitejšemu pristopu načrtovanja razvoja v finančni perspektivi 2027-2034.  Vlada zato zakon pošilja v Državni zbor v sprejetje po skrajšanem zakonodajnem postopku.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Vlada sklenila pogodbo s STA

Na današnji seji je vlada v imenu ustanovitelja in edinega družbenika družbe Slovenska tiskovna agencija, d.o.o., sklenila Pogodbo o opravljanju javne službe Slovenske tiskovne agencije (STA) v letu 2024. Vlada je za podpis in izvajanje pogodbe pooblastila direktorico Urada vlade za komuniciranje Petro Bezjak Cirman. Vrednost pogodbe je v primerjavi z letošnjo višja za 125.000 evrov oziroma za 5,5 odstotka.

Slovenska tiskovna agencija skladno z Zakonom o STA (STAgen) opravlja javno službo stalnega, celovitega, točnega in objektivnega zagotavljanja informacij o dogodkih v Republiki Sloveniji in po svetu za potrebe domače in tuje javnosti. Dolžnost Vlade, ki v imenu Republike Slovenije izvaja pravice družbenika, je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA ter primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega poslovnega načrta STA.

Na podlagi določbe prvega odstavka 20. člena STAgen so vir financiranja STA med drugimi tudi sredstva državnega proračuna, ki jih STA pridobi na podlagi letne pogodbe med ustanoviteljem in STA. Vrednost letne pogodbe za leto 2024 znaša 2.397.000 evrov. Tako kot že v letošnjem letu višina mesečnih nadomestil tudi v prihodnjem letu ne bo odvisna od štetja novic, ampak je v pogodbi predvideno mesečno plačilo v dvanajstih enakih zneskih v višini 199.750 evrov.

Vir: Urad vlade za komuniciranje