»Vloženi trud in prizadevanja, ki jih že od samega začetka posvečamo izvajanju mehanizma v Sloveniji, so obrodili sadove. Naredili smo pomemben korak naprej. Prejem plačila drugega zahtevka je dokaz trdega dela in velika spodbuda za naprej,« je ob tem dejal predsednik vlade dr. Robert Golob.

Prejeto plačilo je komentiral tudi minister, pristojen za finance, Klemen Boštjančič. »Boljše popotnice za prihajajoče leto si ne bi mogli želeti. Leto 2023 je bilo za proces izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost prelomno. Prejeli smo plačili za dva zahtevka in prilagodili načrt. Časovnica za koriščenje teh sredstev je izredno tesna, pred nami pa še veliko dela. Ampak danes je čas za veselje. Ob tej priložnosti pohvala vsem ministrskim kolegom in njihovim sodelavcem ter kolegom na Uradu za okrevanje in odpornost, brez katerih današnjega uspeha ne bi bilo,« je dejal. Povedal je, da bo Ministrstvo za finance skupaj z Uradom za okrevanje in odpornost še naprej budno bdelo nad uresničevanjem mejnikov in ciljev na naslednjih obrokih za plačilo.

Evropska komisija (EK) in pristojni odbori Sveta Evropske unije so ocenili, da je Slovenija zadovoljivo izpolnila vseh 44 mejnikov drugega zahtevka za plačilo, ki ga sestavljajo drugi in tretji obrok za nepovratna sredstva ter prvi obrok za posojila, in ji zato pripada maksimalno plačilo.

Bruto vrednost zahtevka je znašala 614 milijonov evrov, neto vrednost plačila pa znaša 536 milijonov evrov - od tega 226 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 310 milijonov evrov posojil. EK je pri končnem izračunu plačila poleg sorazmernega predplačila nepovratnih sredstev mehanizma, ki jih je Slovenija prejela septembra 2021, upoštevala tudi nedavno izplačan predujem sredstev za izvedbo ukrepov REPowerEU v vrednosti 24 milijonov evrov.

Direktor Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost mag. Josip Mihalic je ob tej priložnosti poudaril, da se današnje plačilo tik pred vstopom v novo leto morda zdi kot darilo, a je vse prej kot to. »Tako na slovenski kot na bruseljski strani je bilo vloženega veliko napora, da smo danes tukaj, kjer smo. Za vsemi temi 44 mejniki stojijo konkretni rezultati na reformah in naložbah, katerih skupni cilj je boljši jutri za vse,« je poudaril.

V okviru mejnikov in ciljev drugega zahtevka za plačila so bile izvedene številne reformne in naložbene aktivnosti. V veljavo sta med drugim stopila Zakon o oskrbi z električno energijo in Zakon o spodbujanju investicij, sprejeta sta bila Načrt razvoja širokopasovnih omrežij 2021–2025 in Strategija razvoja kapitalskega trga. Razpisana so bila sredstva za projekte oskrbe s pitno vodo ter projekte odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Dokončani so bili tudi postopki izbora projektov za vlaganja v nastanitveno turistično ponudbo in projektov obnove objektov kulturne dediščine. Delodajalci s pomočjo evropskih sredstev za okrevanje in odpornost 700 mladim omogočajo zaposlitev za nedoločen čas. Napredek beležimo tudi na področju zagotavljanja javnih najemnih stanovanj za mlade, socialno ogrožene in druge marginalizirane skupine. S tem namenom so v veljavo stopile spremembe Stanovanjskega zakona, ki bodo spodbudile učinkovit in uravnotežen pristop k zagotavljanju stanovanj s prilagoditvijo višine neprofitne najemnine.

Izvajanje načrta se je poleti prevesilo v tretje leto. V izvajanju so številni projekti, nekateri so že zaključeni. V zadnjem času so bila zaključena dela na železniški postaji Domžale in dokončana dela na desnem tiru med Brezovico in Borovnico. Napreduje gradnja nove Veterinarske fakultete, izbran je izvajalec del za nadgradnjo Infekcijske klinike v Ljubljani, izdano je bilo tudi gradbeno dovoljenje in objavljen razpis za gradnjo osrednjega dela prenove ljubljanske železniške postaje, obnova katere bo stekla v začetku novega leta.

Skupaj z današnjim plačilom je Slovenija za izvedbo načrta do danes prejela 841 milijonov evrov. To je več kot 30 odstotkov vseh sredstev za okrevanje in odpornost, ki so državi na voljo do konca leta 2026. Slovenijo takšen rezultat postavlja ob bok uspešnejših držav članic glede koriščenja teh sredstev.

Glede na napovedi porabe, ki so jih sporočila ministrstva, naj bi plačilo drugega zahtevka za plačilo zadostovalo za kritje vseh nastalih projektnih stroškov v letu 2024.

Več informacij o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost.