"Članstvo v Varnostnem svetu je za našo državo velika priložnost, a hkrati tudi odgovornost. Kljub globalni povezanosti in soodvisnosti so aktualne razmere v svetu zahtevne in kompleksne, kar se zrcali tudi v delovanju Varnostnega sveta. Prav zato si bomo še posebej prizadevali, da bomo branik miru, blaginje in varnosti. Za te univerzalne vrednote bo treba v prihodnje narediti več in naše zaveze preliti v konkretna dejanja. To dolgujemo prihodnjim generacijam. Z izvolitvijo v Varnostni svet smo dokazali, da slovenska diplomacija zna in zmore. Prepričali smo jih s svojo ambicioznostjo, odprtostjo, konstruktivnim delovanjem ter z jasnim zavedanjem, da smo za vsakogar zanesljiv in zaupanja vreden partner. To je naše osnovno vodilo. Hkrati bomo iskali možnosti za preseganje razlik znotraj Varnostnega sveta in priložnosti za uresničevanje tematskih prednostnih področij. Smo dobro pripravljeni in visoko motivirani, želimo pustiti svoj pečat," ob pričetku mandata poudarja ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. V dveh letih mandata bo Slovenija aktivna članica Varnostnega sveta in bo skušala s svojimi idejami, predlogi in dobrimi praksami upravičiti pričakovanja članic  OZN, ki so Slovenijo izvolile s tako preprečljivo večino.

Predsednik vlade dr. Robert Golob ob pomembnem mejniku za državo izpostavlja, da Slovenija svoj mandat v Varnostnem svetu začenja v trenutku velikih kriz in izzivov v mednarodni skupnosti, zato je njena vloga kot nestalne članice še toliko pomembnejša: "Ob vse večjih krizah in izzivih mednarodne skupnosti bomo ravno septembra 2024, ko bomo predsedovali VS OZN, imeli priložnost za prihodnost multilateralizma, posebej OZN. Takrat bo v New Yorku Vrh prihodnosti in bomo voditelji sprejeli Pakt za prihodnost. Naše predsedovanje VS OZN bo tako v najboljšem možnem času. Veseli me, da bom kot predsednik vlade predsedoval VS OZN ravno v tistem tednu."

Z vstopom v Varnostni svet je zaživela tudi posebna stran, ki bo osrednja spletna stran z ažurnimi informacijami o aktualnem dogajanju v Varnostnem svetu ter delovanju in pobudah Slovenije v tem organu OZN. 

Dveletno članstvo Slovenije v najpomembnejšem organu za kolektivno varnost v svetu je ključni zunanjepolitični projekt Vlade Republike Slovenije. To članstvo bo Slovenija izkoristila za dvig prepoznavnosti Slovenije v svetu, ki jo bo podkrepila z načelno politiko, demokratično držo, jasnimi stališči ter z vodenjem dialoga in sodelovanjem. Slovenija bo med članstvom v Varnostnem svetu OZN pozornost namenila štirim tematskim prednostnim področjem, ki so: preprečevanje konfliktov; zaščita prebivalstva v oboroženih spopadih; ženske, mir in varnost ter podnebje, mir in varnost.

Ob največjem številu oboroženih spopadov po drugi svetovni vojni se bo Slovenija kot aktivna članica zavzemala za krepitev preventivne diplomacije ter opozarjala na grobe in sistematične kršitve človekovih pravic, ki bi lahko vodile v izbruh novih spopadov. Prav tako bo ob zavedanju, da so najpogostejše žrtve oboroženih spopadov civilisti, pozivala k polnemu spoštovanju in izvajanju mednarodnega humanitarnega prava s poudarkom na zaščiti vodnih virov in vodne infrastrukture. Podpirala bo tudi delovanje humanitarnih organizacij na eni strani ter mednarodnih sodišč oz. tribunalov za pregon odgovornih na drugi.

Pri izgradnji miru igrajo osrednjo in pomembno vlogo tudi ženske, brez katerih ni mogoče doseči trajnega miru. Slovenija bo zato poudarjala pozitivno vlogo žensk kot aktivnih udeleženk v političnih in varnostnih procesih ter se zavzemala za celovito, enakovredno in polno vključevanje žensk v procese preprečevanja in razreševanja spopadov. Slovenija bo iskala načine za učinkovitejše odzivanje Varnostnega sveta na spolno nasilje v povezavi s spopadi in zagotavljanje odgovornosti zanj.  

Podnebne spremembe, degradacija okolja, prehranska varnost in varna preskrba z vodo so prav tako visoko na lestvici vsebinskih prioritet Slovenije v Varnostnem svetu, kjer bo zagovarja sistematično umeščanje vprašanj podnebnih sprememb v aktivnosti Varnostnega sveta na področjih izgradnje miru ter preprečevanja spopadov.

Trenutno je na dnevnem redu Varnostnega sveta več kot 50 vsebinskih točk, tako tematskih kot geografskih. Slovenija bo aktivno sodelovala pri vseh točkah dnevnega reda, pri čemer bo pri geografskih vprašanjih več pozornosti posvetila dogodkom na Bližnjem vzhodu, Zahodnem Balkanu, Ukrajini in Sredozemlju. Gre za razmere v soseščini in bližini, ki najbolj vplivajo na stabilnost v regiji in širše. Podobno velja tudi za razmere v Afriki.

Poleg Slovenije so bile junija lani na mesta nestalnih članic Varnostnega sveta za obdobje 2024–2025 izvoljene še Alžirija, Gvajana, Republika Koreja in Sierra Leone. Prvič je bila Slovenija izvoljena v Varnostni svet leta 1997  za mandatno obdobje 1998–1999.