Vlada proti začasnemu zadržanju izvrševanja določenih členov zakona o preoblikovanju Vzajemne

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji Odbora za gospodarstvo sprejela mnenje o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja delov Zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d.v.z. (ZSPVZZ). Vlada predlaga, da ustavno sodišče predlog za začasno zadržanje primarno zavrže zaradi pomanjkanja pravnega interesa, podredno pa zavrne kot neutemeljenega.

Vzajemna je na ustavno sodišče konec decembra lani vložila pobudo za oceno ustavnosti drugega, tretjega in četrtega odstavka 1. člena, prvega, drugega in tretjega odstavka 18. člena, drugega odstavka 19. člena, tretjega odstavka 22. člena, 24. in 26. člena ZSPVZZ s predlogom za začasno zadržanje njihovega izvrševanja.

Državni zbor je vlado pozval, da pripravi mnenje o predlogu za začasno zadržanje predvsem z vidika izvršilne veje oblasti. Vlada v mnenju odgovarja na argumente, ki jih predlagatelj pobude za oceno ustavnosti navaja v predlogu za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb ZSPVZZ.

Vlada meni, da v predlogu predlagatelja ni izkazan obstoj težko popravljivih škodljivih posledic, s katerimi bi bilo utemeljeno začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih členov ZSPVZZ. Po mnenju vlade bi bile škodljive posledice omenjenega zadržanja za člane, ki so imeli pri Vzajemni sklenjene pogodbe iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije večje kot morebitne škodljive posledice nezadržanja. Zato vlada predlaga, da ustavno sodišče predlog za začasno zadržanje primarno zavrže zaradi pomanjkanja pravnega interesa, podredno pa zavrne kot neutemeljenega.

Vlada se bo v nadaljevanju opredelila še do vsebinskih navedb glede ustavnosti izpodbijanih določb ZSPVZZ.

Vir: Ministrstvo za finance

Soglasje vlade k Poslovnemu načrtu ARAO - Agencije za radioaktivne odpadke za leti 2024-2025

Na odboru je vlada dala soglasje k Poslovnemu načrtu ARAO - Agencije za radioaktivne odpadke za leti 2024 - 2025, ki ga je sprejel upravni odbor ARAO na svoji 43. korespondenčni seji dne 16. novembra 2023.

V letih 2024 in 2025 bo ARAO na področju nalog javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki (RAO) zagotavljal izgradnjo odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke (NSRAO) in začetne dejavnosti priprave NSRAO iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK) za odlaganje. Izgradnja odlagališča NSRAO je ključna naloga javne službe na področju ravnanja z RAO, ki nastajajo pri proizvodnji električne energije v NEK in institucionalnih RAO (IRAO), ki v Republiki Sloveniji nastajajo pri uporabi virov sevanja v industriji, medicini in raziskovalnih dejavnostih. Odlagališče NSRAO je načrtovano za polovico NSRAO iz NEK in vse IRAO. Zgrajen bo en odlagalni silos, tehnološki in drugi objekti ter pripadajoča infrastruktura.

Gradnjo odlagališča NSRAO vodi ARAO v imenu in za račun investitorja, ki je Vlada Republike Slovenije. ARAO bo kot predstavnik investitorja (naročnika) izvajal načrtovanje, naročanje, spremljanje in kontrolo storitev ter neodvisni nadzor naročnika v fazi gradnje (super nadzor).

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Odgovor vlade glede zaključkov posveta o zadrževanju voda in pregrade

Na odboru za gospodarstvo je vlada sprejela tudi odgovor na Sklepe Državnega sveta Republike Slovenije, sprejete ob obravnavi Zaključkov posveta Zadrževanje voda in pregrade – pomemben gradnik okolja in družbe; Znanje in izkušnje od včeraj in danes za uspešen trajnostni razvoj.

Na podlagi predstavitev in razprave na posvetu so bili oblikovani zaključki glede zadrževanja vode, načrtovanja rabe vodnih virov, hidroelektrarn kot najčistejše oblike obnovljivega vira energije, ohranjanja projektne rabe zadrževalnikov in pregrad, vzdrževanja pregrad, prostorskega umeščanja pregrad in zadrževalnikov, izgradnje zadrževalnikov in sedimentov.

Vlada med drugim odgovarja, da je treba naravne pojave obravnavati čim bolj celovito in dajati prednost preventivnim ukrepom, s ciljem zmanjševanja poplavne ogroženosti ter doseganja oz. ohranjanja dobrega stanja voda. V kontekstu zadrževanja voda pa so zadrževalniki le ena možnost za tovrstne ukrepe, pomembno pa je zadrževanje voda na ravni celotnega porečja.

Pri načrtovanju novih zadrževalnikov je treba upoštevati vse okoljske cilje, zlasti cilje, vezane na stanje voda. Če je le možno, naj se nove zadrževalnike umešča izven strug vodotokov.

Vlada se strinja z zaključki, da je treba ohranjati prioritetno rabo zadrževalnikov, upoštevaje tudi druge rabe, ki pa naj ne bi omejevale primarnega namena zadrževalnikov. Vzdrževanje in obnova zadrževalnikov in pregrad se izvaja v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev, s čimer se lahko zagotavlja ohranjanje nekega osnovnega stanja te infrastrukture, vendar je za izboljšano uporabnost potreben stalen, dolgoročen in zadosten vir financiranja.

Vlada odgovarja še, da je ugotovljeno, da se v zadrževalnikih z leti povečujejo količine naplavin in da se volumen zadrževalnikov na ta način manjša. Zato je treba naplavine iz zadrževalnikov odstranjevati, da se pridobi izgubljeni volumen. Pred odstranitvijo naplavin iz zadrževalnikov se opravi fizikalno-kemijske analize vzorcev naplavin, ki jih opravi akreditiran laboratorij.

Kot odpadek se tretirajo samo tiste naplavine, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi in se z njimi ravna v skladu z Uredbo o odpadkih. Naplavine se, v kolikor se z analizami izkaže, da so nenevarne, lahko glede na njihovo kemijsko in mineraloško sestavo uporabi skladno z določili Zakona o vodah.

Nedvomno pa udejanjanje načela »vodi več prostora« zahteva uskladitev različnih interesov in ciljev v prostoru, zato je ključnega pomena ustrezno prostorsko načrtovanje. Ob upoštevanju dejstva, da je voda strateška surovina, predvsem pa ključni naravni vir za preživetje človeka, je treba odločitve, ki lahko kakorkoli vplivajo na vodne vire, strokovno presojati iz različnih vidikov, kar določa tudi 70.a člen Ustave, saj so vodni viri javno dobro v upravljanju države, zavarovani na najvišji ravni.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor 

Odgovor vlade na Sklepe Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi z obravnavo aktualne izvršitve skrajnega ukrepa odvzema živali

Vlada je sprejela tudi odgovor na Sklepe Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 20. 11. 2023 v zvezi z obravnavo aktualne izvršitve skrajnega ukrepa odvzema živali na kmetiji Možgan.

Uvodoma Vlada Republike Slovenije v svojem odgovoru izpostavlja, da so za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev na področju zaščite živali primarno odgovorni skrbniki živali. Med zahteve s področja zaščite živali sodijo tudi primerni pogoji za rejo, ki med drugim vključujejo: primerne prostore za bivanje, pravilno in uravnoteženo prehrano, ustrezno zadovoljevanje etoloških potreb in pravočasno veterinarsko pomoč.

Uradni oziroma inšpekcijski nadzor na področju zaščite živali izvajajo uradni veterinarji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Če pri izvajanju uradnega nadzora ugotovijo odstopanja, ki imajo oziroma bi lahko imela negativne učinke za zdravje in dobrobit živali, je ključno, da se čim prej izvedejo ustrezni popravljalni ukrepi. Namen popravljalnih ukrepov je, da se prepreči neposredno tveganje za zdravje in življenje živali in da se živalim zagotovijo ustrezni življenjski pogoji. Če se popravljalni ukrepi ne morejo izvesti na domu skrbnika živali, imajo uradni veterinarji pristojnost, skladno z Zakonom o zaščiti živali, da živali trajno odvzamejo. Uradni veterinarji imajo tudi pristojnost, da v nujnih primerih, da bi se zavarovala ali odvrnila nevarnost za zdravje ljudi in živali, brez prisotnosti zavezanca opravijo pregled in izvedejo vse potrebne ukrepe. Gre za izjemo od določb Zakona o splošnem upravnem postopku, ki je določena v Zakonu o veterinarskih merilih skladnosti.

V zvezi s konkretnim postopkom, ki ga v svoji pobudi navajajo državni svetniki, Vlada RS pojasnjuje, da je seznanjena z informacijo, da je bila s strani zavezanca podana pritožba na odločbo uradnega veterinarja. Poleg tega je seznanjena tudi z informacijo, da se je v povezavi z omenjeno zadevo izvedel inšpekcijski nadzor Inšpektorata za javno upravo, UVHVVR pa je opravila izredno verifikacijo uradnega nadzora.

Inšpektorat za javno upravo je na podlagi opravljenega nadzora pozval UVHVVR na dosledno spoštovanje določb Zakona o veterinarskih merilih skladnosti, Zakona o zaščiti živali, Zakona o inšpekcijskem nadzoru, Zakona o splošnem upravnem postopku in Uredbe o upravnem poslovanju ter predlagal, da zaradi ugotovljenih večkratnih kršitev pravil upravnega postopka, ki predstavljajo hujše kršitve, saj imajo za posledico očitno prikrajšanje pravic oziroma pravnih koristi strank, uvede disciplinski postopek zoper konkretno uradno osebo.

V okviru izredne verifikacije je UVHVVR ugotovila, da je v postopku nadzora, pri zavezancu, ki je bil obravnavan zaradi kršitev dobrobiti živali, prišlo do neupoštevanja Zakona o splošnem upravnem postopku, Zakona o inšpekcijskem nadzoru, Zakona o zaščiti živali ter Zakona o veterinarskih merilih skladnosti.

V povezavi s pritožbo zavezanca na odločbo uradnega veterinarja je drugostopni organ (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) 22. decembra 2023 pritožbi stranke ugodil in odločbo odpravil ter zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopnemu organu. Ministrstvo je preizkusilo izpodbijano odločbo v mejah pritožbenih navedb, pri čemer je v skladu z določbami Zakona o upravnem postopku po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve pravil postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. UVHVVR kot prvostopni organ je v konkretni zadevi že začela s postopkom ponovnega odločanja, ki še poteka.

Vlada v odgovoru Državnemu svetu nadalje poudarja, da se zaveda pomena samooskrbe, zato bo zaradi zagotavljanja prehranske varnosti izvedla raziskave glede ekonomskih, okoljsko-podnebnih in socialnih posledic določitve minimalne ravni samooskrbe ter po potrebi pristopila k spremembam predpisov s področja učinkovitega varovanja kmetijskih zemljišč. Pri tem vlada opozarja, da cilji samooskrbe nikakor ne morejo biti razlog oziroma opravičilo za nespoštovanje veljavne zakonodaje. To še posebej velja za zakonodajo na področju zaščite živali. 

Vlada bo preučila pobudo državnih svetnikov glede uvedbe nadzora nad delovanjem nevladnih organizacij na področju zbiranja donacij.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Vlada odgovorila na pobudo v zvezi s problematiko prostorskih kapacitet v šolah za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji Odbora za državno ureditev in javne zadeve sprejela odgovor na pobudo Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino ter Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v zvezi s problematiko prostorskih kapacitet v šolah za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.

Državni svet je 6. decembra 2023 na 12. seji sprejel sklep, naj Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje javnim osnovnim šolam omogoči celovito podporo pri oblikovanju individualiziranih programov ter dodatno strokovno pomoč za učence s posebnimi potrebami v okviru vzgojnega in izobraževalnega procesa ter na ta način javnim osnovnim šolam omogoči, da zagotovijo pogoje za doseganje optimalnega razvoja otrok s posebnimi potrebami ter njihov uspešen zaključek osnovnošolskega izobraževanja.

Vlada poudarja, da je Zavod za šolstvo v pomoč strokovnim delavcem pripravil Smernice za pripravo in spremljanje individualiziranega programa za otroke s posebnimi potrebami v programu devetletne osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Pripravljene so tako, da jih strokovni delavci smiselno uporabijo tudi v prilagojenih programih osnovne šole, posebnih programih vzgoje in izobraževanja ali v programih poklicnega in strokovnega izobraževanja ter programih splošnega srednjega izobraževanja. S smernicami se je v skladu s svojimi pristojnostmi seznanil Strokovni svet za splošno izobraževanje.

Poleg tega je Državni svet sprejel sklep, naj vlada prevzame ustanoviteljstvo javnih osnovnih šol za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, saj imajo zahtevno nalogo nudenja celovitosti in kompleksnosti vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, s prenosom ustanoviteljstva na vlado pa bi omogočili njihovo nemoteno delovanje oziroma financiranje.

Vlada v odgovoru ugotavlja, da Zakon o lokalni samoupravi določa, da občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (»izvirne naloge«), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom. Zagotavljanje izvajanja obveznega osnovnošolskega izobraževanja sodi med izvirne naloge občine, zato je ni mogoče prevzeti v pristojnost vlade. Ureditev v Republiki Sloveniji je v celoti primerljiva z ureditvijo v večini drugih držav s sodobno lokalno samoupravo. Otroci s posebnimi potrebami pa so del rednega sistema osnovnošolskega izobraževanja.

Državni svet je tudi sprejel sklep, naj se za vsak zavod oz. osnovno šolo za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami prouči možnost določitve šolskega okoliša, na katerem imajo starši pravico vpisati otroka v ta zavod oz. osnovno šolo in za katerega so občine dolžne zagotoviti prevoz. V primeru, da starši vpišejo otroka s posebnimi potrebami v drug zavod oz. osnovno šolo, morajo sami zagotoviti prevoz svojih otrok. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bo proučilo tudi možnost oblikovanja šolskih okolišev.

Vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje