Demenca predstavlja enega največjih izzivov javnega zdravstva in dolgožive družbe. »Demenca je bolezen, ki presega zdravstveno področje, saj imajo osebe z demenco največ težav pri opravljanju vsakdanjih nalog, pri katerih so praviloma bolj ali manj odvisne od pomoči drugih. Zato je za obvladovanje demence pomemben interdisciplinarni pristop in medsektorsko sodelovanje,« je v uvodu novinarske konference poudarila državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje Eva Vodnik.

Za učinkovito celostno in dolgoročno obvladovanje demence je Vlada Republike Slovenije julija lani sprejela Strategijo obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2030. Mag. Nadja Čobal iz Sektorja za  duševno zdravje in demenco na Ministrstvu za zdravje je dejala, da strategija zasleduje deset ciljev, katerih namen je spodbujati zdravo staranje in izboljšati kakovost življenja oseb z demenco in njihovih svojcev. »Je tudi temeljni dokument, ki omogoča usklajen in celosten pristop vseh deležnikov pri reševanju problema demence in sorodnih stanj, kjer imajo pomembno vlogo lokalne skupnosti, saj je usmeritev strategije tudi v vzpostavljanju »demenci prijazne skupnosti«.

Pri vzpostavljanju demenci prijaznega okolja imajo pomembno vlogo nevladne organizacije, ki s svojimi programi dopolnjujejo storitve javnih služb. Na Ministrstvu za zdravje zato izvajamo javne razpise za delo nevladnih organizacij. Decembra lani se je tako uspešno zaključil triletni program Celovita obravnava demence v lokalnih okoljih, ki ga je izvajal konzorcij partnerjev Spominčica – Alzheimer Slovenija, Nevrološka klinika UKC Ljubljana, Zdravstveni dom Lenart, Dom starejših Rakičan, Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje in Inštitut Emonicum v Osrednjeslovenski, Zasavski, Podravski in Pomurski regiji. Skladno z javnim razpisom so bili glavni cilji programa:

• širitev in nadgradnja obstoječih ter razvoj novih programov za obvladovanje demence, ki dopolnjujejo storitve javnih služb demence v lokalnih okoljih,
• izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev in sodelavcev v verigi celostne oskrbe oseb z demenco in drugih ciljnih skupin za oblikovanje demenci prijaznega lokalnega okolja.

Izvajalci programa so v pilotnih in partnerskih lokalnih okoljih (Murska Sobota, Postojna, Trbovlje, Lenart, Osilnica in Hodoš) v letih 2021–2023 izvedli vrsto dejavnosti ozaveščanja o demenci, usposabljanja in izobraževanja ter delavnice o obravnavi demence, preventivi in zdravstveni pismenosti glede soobolevnosti. V aktivnosti programa so vključili več kot 3500 udeležencev: oseb z demenco, njihove svojce in prostovoljce – družabnike, formalne oskrbovalce oseb z demenco, zaposlene v strokovnih službah obravnave demence in predstavnike lokalne skupnosti. Z navedenimi aktivnostmi se je v okviru programa dvignila usposobljenost s področja celovite oskrbe oseb z demenco, v lokalnih okoljih pa omogočilo povezovanje ter deljenje znanj in izkušenj svojcev obolelih oseb z demenco ter strokovnjakov.

Štefanija L. Zlobec, predsednica Združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija, je ob uspešno zaključenem programu povedala: »Pri izvajanju programa v lokalnih okoljih se je izkazalo, da so izobraževanja, usposabljanja in delavnice za ljudi, ki skrbijo za osebo z demenco doma ali poklicno, nujno potrebne, ter tudi, da se o demenci stalno izobražujemo, saj prihajajo nova inovativna znanja in dobre prakse o oskrbi osebe z demenco doma in v domovih starejših. Z novimi pristopi, kako obravnavati osebo z demenco, kako ji zapolniti dan, je dokazana upočasnitev napredovanja znakov bolezni, vključenost v aktivnosti pa nanje deluje pomirjujoče. Prav na področju nefarmakološke podpore obravnave bolnikov z demenco je bil v zadnjih desetih letih izjemen napredek.«

Partner konzorcija je bil tudi Center za kognitivne motnje Nevrološke klinike UKC Ljubljana, ki je pripravil strokovna predavanja, namenjena ozaveščanju strokovne in laične javnosti v lokalnih okoljih o preventivnih ukrepih za zmanjševanje tveganja za razvoj demence in njenega napredovanja (svetovanje o prehrani, redni telesni aktivnosti, miselni aktivnosti, korekciji sluha in vida, vključevanju v prostočasne dejavnosti, skrb za zdravljenje kroničnih bolezni). »Ustrezni preventivni programi in znanje so namreč ključni, saj lahko vodijo do pomembnega ugodnega vpliva na kar 40 odstotkov vseh dejavnikov tveganja za razvoj demence,« je razložila doc. dr. Milica G. Kramberger, vodja centra. Posebej so naslovili tudi perečo problematiko napredovale faze demence, ki je osrednja skrb osebja v domovih za starejše.

V letu 2024 na ministrstvu načrtujemo objavo novega triletnega javnega razpisa za izvajanje programov nevladnih organizacij.