Na plenarnem delu ministrskega zasedanja je bila sprejeta ministrska deklaracija, ki vsebuje zaveze oziroma usmeritve za prihodnje delo OECD na področju zdravstva, s ciljem izgradnje odpornejših zdravstvenih sistemov in zagotavljanja zdravstvenega varstva, osredotočenega na ljudi. V razpravi ministrov je bila posebej izpostavljena nujnost vlaganj v odpornost zdravstvenih sistemov in ključnost mednarodnega sodelovanja. H krepitvi sodelovanja na globalni ravni lahko bistveno pripomore tudi OECD kot platforma za izmenjavo podatkov, informacij, dobrih praks, analiz in študij na področju zdravstva. 

Ministrica Prevolnik Rupel je na zasedanju med drugim poudarila, da mora biti odporen zdravstveni sistem sposoben učinkovito reagirati na nenačrtovane ali nepričakovane dogodke ali šoke ter se ustrezno odzivati in prilagajati na spremenjene okoliščine. To je mogoče le z nenehnimi, dobro vodenimi in ciljno usmerjenimi strateškimi naložbami in sodelovanjem pri iskanju inovativnih rešitev, ki krepijo odpornost in optimizirajo zdravstveno oskrbo. Skupna prizadevanja vseh deležnikov v zdravstvu morajo biti osredotočena na bolnika in njegovo dobrobit.

Sledilo je delovno kosilo ministrov za zdravje, posvečeno obravnavi izzivov in vpliva podnebnih sprememb na zdravje. Ministrica Prevolnik Rupel je v pogovoru poudarila, da je z napredkom globalnega segrevanja pričakovati vse večjo pojavnost in razširjenost novih bolezni, vključno z duševnimi. Zato so za zadovoljevanje naraščajočih potreb prebivalstva potrebna ustrezna finančna sredstva, dodatno usposobljeni zdravstveni delavci, nadaljnje raziskave in učinkoviti odzivi skupnosti ter tudi ustrezna pripravljenost na morebitne krizne razmere, ki jih povzročajo podnebne spremembe.

Ministrica je v popoldanskem delu zasedanja predsedovala seji na temo krepitve odpornosti na področju duševnega zdravja. Temu Republika Slovenija namenja veliko pozornosti, lansko leto je bilo pri nas celo razglašeno za leto duševnega zdravja. Udeleženci seje so opozorili, da duševne bolezni predstavljajo veliko socialno in ekonomsko breme. Raziskave OECD kažejo, da duševne bolezni prizadenejo milijone ljudi in povzročajo gospodarske stroške v višini do 4 odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Ministrica je dejala, da je zmogljivost zagotavljanja celovite podpore ljudem v stiski v večini držav običajno nezadostna. Izpostavila je primer dobre prakse, ko je bila Slovenija lani priča najhujšim poplavam v zgodovini države, so novoustanovljeni centri za duševno zdravje prispevali k hitremu in celovitemu odzivu na potrebe ogroženega prebivalstva na področju duševnega zdravja.

Udeleženci so opozorili tudi na negativne vplive, ki jih je imela pandemija na stanje duševnega zdravja prebivalstva ter poudarili, da morajo biti zdravstveni sistemi bolje pripravljeni na obravnavanje posledic velikih kriz. Učinkovite politike na področju duševnega zdravja morajo upoštevati različne potrebe v okviru različnih skupin ljudi in prispevati k zmanjšanju neenakosti, povečanju dostopnosti do oskrbe in destigmatizaciji.