Za Slovenijo je ta tema izjemno pomembna, pri obravnavi predloga pa morajo biti vključeni strokovnjaki s področja gozdarstva. Državna sekretarka Eva Knez je v razpravi poudarila, da je gozdarstvo v pristojnosti držav članic, zato nove obveznosti ne smejo predstavljati dodatnih bremen.

Belgijsko predsedstvo, ki je januarja prevzelo vodenje Sveta EU, je na začetku zasedanja predstavilo svoj polletni program dela. V ospredje postavljajo zagotavljanje prehranske varnosti in avtonomije ter nadaljnjo krepitev trajnosti proizvodnje in porabe hrane. Ministri so se seznanili in razpravljali o stanju na kmetijskih trgih EU in o pripravah na prihajajočo ministrsko konferenco Svetovne trgovinske organizacije (STO). Ministri se zavzemajo h krepitvi solidarnostnih poti tako, da bi pomoč dosegla cilje na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Mnoge države članice namreč opozarjajo na tržna ravnovesja pri nekaterih občutljivih kmetijskih proizvodih in s tem povezana cenovna nihanja ter težave domačih pridelovalcev in predelovalnih obratov. Pri dopolnjevanju trgovinskih sporazumov pa države članice vztrajajo pri izpolnjevanju standardov tudi v državah, ki želijo izvažati v EU in s tem ohranjati konkurenčnost EU kmetijstva.

Svet za kmetijstvo in ribištvo je na podlagi informacij Komisije opravil javno razpravo o strateškem dialogu o prihodnosti kmetijstva v Evropi, ki ga 25. januarja 2024 začenja Komisija s ciljem boljšega razumevanja izzivov in sodelovanja pri trajnostni prilagoditvi kmetijskih sistemov. Države članice menijo, da je pravočasna in vsebinsko zahtevna razprava lahko ključ do bodoče skupne kmetijske politike, ki bo morala pokazati rešitve mnogih izzivov, s katerimi se soočamo, od zelenega prehoda do prehranske varnosti in krepitve odpornosti kmetijstva v času podnebnih sprememb ter kriz, ki močno vplivajo na kmetijske trge in razvoj podeželje. Številni kmetijski ministri so poleg zavez, ki jih ima kmetijstvo do varovanja okolja, dobrobiti živali in ohranjanju narave, izpostavili tudi uravnoteženost s cilji prehranske varnosti in nujnost zagotavljanja finančnih sredstev skupne kmetijske politike (SKP). Slovenija vidi ta dialog kot ključen za oblikovanje trajnostnih usmeritev SKP, ki bodo omogočile konkurenčno kmetijstvo v prihodnosti. Državna sekretarka Knez je izpostavila, »da je ključnega pomena vključiti vse deležnike v proces oblikovanja celovitih in trajnostnih rešitev. Pripravo na naslednje programsko obdobje moramo začeti pravočasno in ob upoštevanju dosedaj pridobljenih izkušenj.«

Vsi ministri so podprli pobudo Češke, ki je v razpravi izpostavila, da uveden sistem spremljanja površin (angleško Area monitoring sistem - AMS) prinaša številne probleme, zahteva pogostejše kontrole na terenu in s tem povečuje upravno breme celotnega sistema dodeljevanja podpor v kmetijstvu. Sistem podraži administrativne postopke, zato je predlog držav članic, da se leto 2023 obravnava na tem področju kot poskusno in tako pridobljeni rezultati ne bi bili podlaga za sankcioniranje.

Ministri so na zasedanju obravnavali tudi predlog uredbe o vzpostavitvi enotnega okvira za spremljanje gozdov. Namen predloga je vzpostavitev enotnega, celovitega sistema poročanja, spremljanja in nadzora, ki zagotavlja standardizirane podatke za vse gozdove in druga gozdnata zemljišča v EU. Države članice so izpostavile, da mnoge že dolgoletno spremljajo stanje v gozdovih, nekatera spremljanja tečejo tudi na mednarodnem nivoju, zato želijo, da se sistemi poenotijo ter da se upošteva dolgoročnost spremljanja in primerljivost podatkov. Slovenija poudarja, da je primerno, da se tematika obravnava na Svetu za kmetijstvo in ribištvo, in da je gozdarska stroka ključna pri usklajevanju in usmerjanju krepitev funkcij gozdov s svojim znanjem in celostnim pristopom. Državna sekretarka Eva Knez je v razpravi opozorila, »da je gozdnogospodarsko načrtovanje in gozdarstvo v izključni pristojnosti držav članic ter da nove obveznosti ne smejo predstavljati dodatnega finančnega ali administrativnega bremena za države članice in da se na ravni države članice ohrani prožnost izvajanja.« Državna sekretarka je še izpostavila, da je treba graditi na obstoječih nacionalnih sistemih ter uvajati le tiste nove tehnologije in kazalnike, ki utemeljeno izboljšujejo pregled stanja gozdov.

Predsedstvo je na predlog Finske uvrstila na dnevni red tudi razpravo o povečanem številu volkov na določenih območjih, ki redno napadajo rejne živali. Številne države so izpostavile, da je tudi Alpsko območje eno izmed območij, kjer se je populacija volkov povečala. Kmetijski ministri želijo, da se ohranitveni status volkov spremeni in pričakujejo učinkovitejše upravljanje z volkovi. Slovenija je ob tem izpostavila tudi regionalno sodelovanje in večjo fleksibilnost pri uporabi izjem habitatne direktive.

Prav tako je Svet obravnaval pobudo Avstrije glede proizvodnje mesa iz celic. Slovenija se strinja z Avstrijo, da je potrebna celovita ocena vpliva takšne proizvodnje in proizvodov tudi z vidika vplivov na tradicionalne načine pridelave in nenazadnje tudi vplivov na okolje kot tudi z vidika energijske porabe. »Podobno kot pri gensko spremenjenih organizmih (GSO) in novih genomskih tehnikah (NGT) sta ključnega pomena znanstveno podprt pristop in transparentnost pri označevanju takšnih proizvodov, da bi se potrošniki pri izbiri lahko ustrezno informirali«, je izpostavila državna sekretarka.