Priprava protipoplavnega DPN za območje Spodnje Savinjske doline je eden od ukrepov, s katerim ob upoštevanju podnebnih sprememb prehajamo v fazo trajnejšega in celostnega urejanja vodotokov, in zagotavljanju odpornosti na ekstremne dogodke. Do danes smo izredne ukrepe, ki zajemajo zlasti vzpostavljanje pretočnosti vodotokov, izvedli že na skoraj 600 kilometrih vodotokov, ostane jih še nekaj več kot 200, tako da je zaključek izvajanja izrednih ukrepov po poplavah predviden do sredine letošnjega leta. Fazi izrednih ukrepov sledi celovito urejanje vodotokov, ne le na poplavljenih območjih. Plan dela za leti 2024 in 2025 je v pripravi in bo v naslednjih nekaj tednih – ob obiskih vodstva Ministrstva za naravne vire in prostor na terenu – predstavljen in usklajen z občinami, kot je bilo dogovorjeno na včerajšnjem srečanju ministra Jožeta Novaka z županjami in župani. S tem bomo v Sloveniji končno začeli trajno in temeljito urejati področje vodotokov, ki je bilo leta zanemarjeno. Pri tem bo ključno vodilo podnebna odpornost.

Prostorske ureditve za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini se načrtujejo na območju Mestne občine Celje ter občin Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Šmartno ob Paki, Tabor in Vransko.

Predvidene so naslednje prostorske ureditve:

• izgradnja suhih zadrževalnikov ob Savinji in Bolski,
• ureditve strug in nasipov ob Savinji na območju Vrbja, ob Bolski in Perišnici v Latkovi vasi, ob Bolski na območju Kaplje vasi, Dolenje vasi, Prebolda, Lapurja in Gomilskega, ob Ložnici ter drugih potrebnih nasipov,
• umestitev večnamenskih zadrževalnikov (na primer Vršca in Gozdnica) ter proučitev povečanja kapacitet večnamenske akumulacije Žovnek in drugih ureditev, ki omogočajo tudi rabo vode za namakanje kmetijskih zemljišč,
• izgradnja in preureditev gospodarske javne infrastrukture ter vse druge potrebne spremljajoče ureditve, povezane z načrtovanimi ureditvami, ki so potrebne za njihovo izgradnjo in delovanje.

Skupen končni cilj načrtovanih prostorskih ureditev je celovito zmanjšanje poplavne ogroženosti naseljenih območij v Spodnji Savinjski dolini in tudi na širšem vplivnem območju. Pobudnik priprave DPN za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini je Ministrstvo za naravne vire in prostor, investitor je Direkcija Republike Slovenije za vode.

Pobuda za pripravo DPN je bila med 8. decembrom 2022 in 7. februarjem 2023 javno objavljena na spletnih straneh Ministrstva za naravne vire in prostor in v Prostorskem informacijskem sistemu. Po končani javni objavi je bila izdelana analiza prejetih smernic, usmeritev in podatkov nosilcev urejanja prostora ter oblikovana stališča do predlogov in pripomb javnosti. Obenem so bili pripravljeni predlogi potencialno izvedljivih variant, seznam in obseg potrebnih strokovnih podlag ter časovni načrt in načrt sodelovanja javnosti.

V pobudi za pripravo DPN sta bili sicer za vrednotenje in primerjavo predlagani dve varianti, ki sta se med seboj le malo razlikovali. Vse prej naštete analize so pokazale, da ob upoštevanju vseh omejitev, in hidroloških izračunov, konkretnih prostorskih razmer, zadnjih podatkov o visokih vodah (avgust 2023) ter ob upoštevanju zahtev na prilagajanje podnebnim spremembam ni smiselno obravnavati različnih variant, ampak je treba načrtovati eno samo rešitev, ki izhaja iz predhodno obravnavanih variant in bo v nadaljevanju priprave DPN dopolnjena in optimizirana glede na cilje in podane usmeritve za načrtovanje. Nato sledi izdelava vseh potrebnih strokovnih podlag, študije variant kot utemeljitev najustreznejše rešitve ter priprava DPN. Za DPN se v skladu z zakonodajo izvede celovita presoja vplivov na okolje.