Sodelovanje med slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki ter Cernom se je začelo že v 70-ih let prejšnjega stoletja. Tudi slovensko gospodarstvo je spoznalo prednosti Cerna, intenzivnejše sodelovanje pa se je začelo leta 2017, ko je Slovenija uradno postala pridružena članica. S tem so se ji odprla vrata do polnopravnega članstva. V drugi polovici februarja bo našo državo obiskala posebna delovna skupina, ki bo preverila slovensko pripravljenost za polnopravno članstvo. V tem letu bosta tako Cern kot Slovenija izvedla vse postopke in z letom 2025 lahko pričakujemo polnopravno članstvo.

Glavne prednosti sodelovanja s Cernom so za znanstvenice in znanstvenike uporaba infrastrukture, raziskovanje, pridobivanje novih izkušenj ter grajenje mreže povezav z znanstvenicami in znanstveniki iz drugih delov sveta. Slovenke in Slovenci delujejo v Cernu predvsem v okviru projekta ATLAS (več kot 40 znanstvenic in znanstvenikov ter več kot deset študentk in študentov).

Glavne prednosti za sodelovanje podjetij s Cernom pa so po eni strani razvojno sodelovanje, kar pride v poštev predvsem za visokotehnološka podjetja, po drugi strani pa tudi povsem ekonomski razlogi; Cern namreč ni le ena stavba, njegova infrastruktura obsega velikost manjše vasi, zato potrebujejo podjetja tako za popravilo cest kot denimo za dobavo senzorjev. Nabor podjetij, ki lahko sodelujejo s Cernom, je zato zelo širok. Trenutno sodeluje s Cernom okrog 20 slovenskih podjetij.

»Polnopravno članstvo bo Sloveniji ter Slovenkam in Slovencem prineslo še več možnosti za sodelovanje, več možnosti za zaposlitev in manj omejitev za sodelovanje Cerna s slovenskimi podjetji,« poudarja minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije bo zato z drugimi pristojnimi ministrstvi in Gospodarsko zbornico Slovenije dodatno podprlo znanstvenice in znanstvenike ter podjetja pri sodelovanju s Cernom. Kot polnopravna članica bo Slovenija pridobila tudi glasovalne pravice v svetu Cerna, ki je najvišji odločevalni organ te organizacije. Ker Slovenija v letošnjem letu še ni polnopravna članica, bo plačala 80 odstotkov članarine (2,4 milijona švicarskih frankov, kar je približno 2,5 milijona evrov), kot polnopravna članica pa bo plačala celotno članarino. Njeno višino vsako leto določi svet Cerna, predvidoma pa znaša približno 3,1 milijon švicarskih frankov oz. približno 3,2 milijona evrov.

70 let znanstvenih odkritij in inovacij

Letošnje leto pa ni pomembno le za Slovenijo, temveč tudi za Cern, saj praznuje 70 let delovanja. S številnimi dogodki bodo predstavil svoj 70-letni prispevek k znanosti, raziskavam, tehnologiji in inovacijam ter pogled v prihodnost. Program praznovanja 70-letnice je objavljen na posebni spletni strani (v angleščini). Glavna  slovesnost bo 1. oktobra 2024. Dogodki bodo namenjeni tako strokovni kot najširši javnosti, saj daje Cern velik poudarek na približevanju znanstvenih dognanj čim širšemu krogu ljudi.

»Dosežki Cerna v 70 letih njegove zgodovine so dokaz, kaj lahko človeštvo doseže, ko pozabimo na to, kaj nas ločuje, in se osredotočimo na to, kaj nas povezuje ter se osredotočimo na skupno dobro,« pravi generalna direktorica Fabiola Gianotti. Cern je namreč nastal po drugi svetovni vojni, leta 1954, in kmalu uresničil svoje poslanstvo, znova je obudil znanstveno raziskovanje v Evropi, predvsem pa je povezal znanstvenice in znanstvenike iz celega sveta ne glede na to, na kateri strani je bila njihova država v času vojne.

Danes Cern sestavlja 23 polnopravnih članic, deset pridruženih, med njimi je za zdaj tudi Slovenija, pod njegovim okriljem pa deluje več kot 17 tisoč ljudi z vsega sveta, ki jih združuje predanost znanosti v dobrobit človeštva.