Konferenco skupaj organiziramo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zdravstvena fakulteta, Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov ter Zbornica delovnih terapevtov.

Državni sekretar Dan Juvan je v govoru, ki ga v nadaljevanju objavljamo v celoti, poudaril, da si od konference želi tudi to, da ugotovimo, da je za varnost in zdravje delavcev treba predvsem na delavce gledati kot na ljudi. Ljudi, ki imajo tudi izven delovnega procesa organizirano življenje, stiske in skrbi.

Govor Dana Juvana objavljamo v celoti. 

"Začel bi z neuresničeno napovedjo iz naše preteklosti. Pred skoraj sto leti je v eseju "Economic Possibilities for our Grandchildren" ekonomist John Maynard Keynes predvideval, da bosta tehnološki in ekonomski napredek zmanjšala potrebo delu do točke, kjer bi ljudje v letu 2030 delali samo še 15 ur na teden. Napovedal je, da bomo kot družba proizvajali vedno več in delali vedno manj.

Zgodilo pa se je zgolj tisto prvo. Produktivnost strmo narašča, delovni tedni pa postajajo vedno daljši in bolj naporni. Keynes je nato predvideval, da bo eden največjih izzivov človeštva v letu 2030 to, kako preživljati ves ta prosti čas in kako najti smisel v življenju izven dela.

Danes, 100 let kasneje, smo še kako daleč od tega ideala. Zgodilo se je ravno nasprotno – namesto da bi se ločevali od delovnega procesa, smo tega prinesli še v svoje domače okolje, dnevne sobe, na dopust in počitek – delo je postalo del osebnosti, smisel življenja. Vse to pa ima seveda vpliv na vse vidike zdravja.

Živimo namreč v svetu kapitalizma, trga in konkurence. Ljudje so v takšnem ekonomskem sistemu instrumentalizirani kot zgolj še en (četudi najpomembnejši) proizvodni faktor za proizvajanje dodane vrednosti, kot je to na primer stroj ali računalnik. Ker pa nas trg in konkurenca silita v vedno višjo optimiziranost in dvigovanje produktivnost, se to pozna tudi na intenzivnosti delovnega procesa in v današnjem kontekstu – ure in ure pred računalnikom ali v drugem za zdravje neugodnem položaju ali ponavljajoči se aktivnosti.

Kot sol na rano poškodb, kroničnih bolečin in seveda izgorelosti deluje današnja prevladujoča ideologija, ki nas prepričuje, da svoj smisel življenja in samoaktualiziranje lahko izvršujemo in poenotimo samo s svojim delovnim mestom. Tudi samoizkoriščanje in sodobna tehnologija znatno pripomoreta k temu, da se zabrisuje meja med delom in prostim časom.

Obratno od napovedi Keynesa se tako ne povečuje čas, ko smo ločeni od dela, ampak so delavci pod vedno večjim pritiskom tudi izven službenih prostorov – dosegljivi preko telefonov in računalnikov. Ravno zato smo na ministrstvu predlagali in v Državnem zboru sprejeli nov institut, naslovljen »pravica do odklopa«. Razmišljamo in želimo si posluha tudi za druge napredne spremembe na področju dela, ki bi razbremenile delavke in delavce in enostavne zmanjšale čas produktivnega dela.

Seveda pa so vse tri teme – sedenje, staranje in kronična bolečina na delovnem mestu – aktualne ne glede na to, koliko časa preživimo na delovnem mestu. V Sloveniji po podatkih Eurofounda pri delu skoraj ves čas sedi približno tretjina zaposlenih, ženske nekoliko pogosteje kakor moški. Če k temu prištejemo še dobro tretjino tistih, ki pri delu sedijo od ene do treh četrtin delovnega časa, in ves čas sedenja v avtomobilih, pred televizorji in še kje, smo brez vsakega dvoma družba sedečih ljudi.

Tudi staranju na delovnem mestu se ne moremo izogniti – da bo to kakovostno, je ključno, da so delovne razmere trajnostne od prvega vstopa na trg dela dalje. Posledica dela v ne-trajnostnih razmerah – torej tudi takšnih, kjer je varnost in zdravje pri delu obrobna tema organizacijskih prioritet – se namreč kopičijo. In negativno vplivajo ne zgolj na zdravje v času delovne aktivnosti, ampak tudi v obdobju upokojitve. S tem pa slabšajo kakovost življenja.

Pet let stara raziskava Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine je v zvezi s kronično bolečino ugotovila, da to vrsto bolečine čuti dobra petina anketiranih, ženske bistveno pogosteje kot moški. Raziskava je pokazala tudi, da kronična bolečina s starostjo narašča ter da pri dveh od petih anketiranih vpliva na delo v službi.

Delavke in delavci imajo namreč pravico do dela in delovnega okolja, ki jim zagotavlja varnost in zdravje pri delu, delodajalci morajo oceniti tveganja, se o tem posvetovati z delavkami in delavci ter izvajati ukrepe, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavk in delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Vse to, vključno s promocijo zdravja na delovnem mestu, delodajalcem nalaga zakonodaja. Praksa kaže, da so ocene tveganja pogosto pomanjkljive, da bodisi niso upoštevana vsa tveganja bodisi so ukrepi za njihovo obvladovanje neučinkoviti. Zato temu področju skupaj z Inšpektoratom za delo posvečamo posebno pozornost.

In če se vrnem na izhodišče. Čeprav je še vedno ogromno takih, ki doživljajo materialno pomanjkanje, vedno večji problem postaja tisto drugo pomanjkanje - časa. Danes nimamo več časa za biti skupaj z družino, iti na sprehod s psom, za počitek, za rekreacijo ali šport, za hobije in konec koncev, tudi za pošteno in brezskrbno lenarjenje. Od te konference bi si zato želel predvsem oziroma tudi to, da ugotovimo, da je za varnost in zdravje delavcev treba predvsem na delavce gledati kot na ljudi. Ljudi, ki imajo tudi izven delovnega procesa organizirano življenje, stiske in skrbi."