Letos so nagrade prejeli: linija pijač Dana Mineral brez sladkorja in sladil, Sparov jesenski kruh, Kmečka pekarna (Janja Metličar s.p.) za linijo testenin iz črne soje Poljka, linija EGO jogurtov v lončku iz Ljubljanskih mlekarn, kefir Krepki suhec z dodanimi beljakovinami Mlekarne Krepko, burek s čičerikino kremo iz Pekarne Pečjak in Graske, ETA Kamnik za enolončnico s čičeriko, lečin tatar - zelenjavni namaz Argeta iz Atlantic Droga Kolinska, in prosena kaša z jabolki iz Mercator IP. Posebno nagrado za inovativnost pri izboljševanju sestave živil sta prejela Don Don in Lidl za proteinski kruh brez kvasa, posebno nagrado s področja trajnosti pa Bevo za rastlinska »rebrca« Juicy Marbles.

Ob desetletnem jubileju projekta je Inštitut za nutricionistiko prvič podelil tudi nagrade za inovacije desetletja. Jubilejno nagrado je prejelo deset podjetij za živila, ki so bila v obdobju od leta 2015 naprej nagrajena kot inovativna živila leta in po oceni strokovne skupine ter potrošnikov najbolj izstopajo v svoji skupini. 

Ključni cilj projekta je spodbujati proizvajalce živil, da bi potrošnikom ponudili kakovostna živila z ugodno hranilno sestavo, kar je hkrati tudi namen Ministrstva za zdravje, ki projekt financira.

Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje, je v nagovoru ob podelitvi nagrad projekt inovativnih živil pohvalila: "Izbor je primer odličnega sodelovanja in vključevanja priporočil zdravstvene in prehranske stroke v razvoj kakovostnih, zdravju koristnih živil, ki so del varovalne prehrane. Ta nas ščiti pred sodobnimi civilizacijskimi boleznimi".

Za boljše zdravje prebivalcev se zavzemamo: proizvajalci, trgovci, potrošniki in vsi, ki ozaveščamo, da je zdrava in uravnotežena prehrana pomembna. "Še posebno nas veseli dejstvo, da ima nacionalna živilska industrija poleg ekonomskega vidika tudi posluh za razvoj zdravju podpornih izdelkov", je povedala Marinko in nadaljevala: »Pripravljenost proizvajalcev, da prispevajo k boljšemu zdravju prebivalcev, dokazujejo tudi zaveze sektorjev nacionalne živilsko-predelovalne industrije, saj kar precej inovativnih živil vsakoletnega izbora sodi v kategorijo živil, za katere so bili dane zaveze industrije. Bodisi zaveze za zmanjšanje soli in povečanje vlaknine, kot tudi zaveza za zmanjševanje dodanega sladkorja v proizvodih«.

Projekt izbire inovativnih živil je tako zgleden primer vključevanja priporočil zdravstvene stroke, naj naša prehrana vsebuje manj soli, sladkorjev, nasičenih maščob, več vlaknin. "To poenostavljeno pomeni, da moramo v povprečju uživati več zelenjave, sadja, žit, stročnic, skratka čim več svežih, sezonskih in manj predelanih živil. Naj izpostavim, da se številni prebivalci že zavedajo pomena zmernosti pri uporabi soli in sladkorjev in tudi sami manj dosoljujejo hrano. Za vse tiste, ki pa jim je ukvarjanje s prehranskimi priporočili tuje, je dobro, da so na tržišču dostopni številni prehransko ugodni izdelki, po možnosti tudi jasno označeni", je povedala Vesna Marinko.

Ministrstvu za zdravje v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, pripravlja uredbo o dodatnem označevanju živil s simbolom »Dobra izbira«. "Prepričani smo, da bodo jasne dodatne označbe kot tudi vedno bolj uveljavljena mobilna aplikacija Veš kaj ješ, ki jo financiramo, dobrodošla pomoč pri nakupnih odločitvah. Kot pa nas nagovarja že sam naslov Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, Dober tek Slovenija, Zdravo uživaj & več gibaj!, ne pozabimo na vsakodnevno gibanje, ki nas ob primerni prehrani ohranja zdrave," je dodala Vesna Marinko. 

Vse o izboru inovativnih živil 2024 in o nagrajenih izdelkih je zapisano na spletnih straneh izvajalca programa Nutris.