Srečanje je bilo v prvi vrsti namenjeno razpravi o prihodnjih varnostnih zavezah in vojaški pomoči Ukrajini. Ministri so se osredotočili na kratko- in dolgoročno podporo EU Ukrajini. Pogovarjali so se o napredku glede posebnega sklada za Ukrajino (angleško Ukraine Assistance Fund), ki bo tudi na dnevnem redu Evropskega sveta 1. februarja,  ter načrtih v zvezi z usposabljanjem v okviru misije EU za vojaško pomoč Ukrajini (angleško EU Military Assistance Mission in support of Ukraine - EUMAM). Ministre je preko videoseje nagovoril ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov, ki je poročal o stanju na terenu in aktualnih ukrajinskih potrebah na bojišču. Ena od ključnih potreb za Ukrajino ostaja zagotovitev ustreznega streliva. Ministri so zagotovili nadaljnjo krepitev obrambne industrije EU, vključno prek instrumenta skupnih nabav.

Minister Šarec je ob tem znova poudaril, da Slovenija ostaja zavezana podpori Ukrajini, dokler bo treba. Poseben finančno-obrambni sklad, ki je eden izmed podpornih ukrepov v EU, zagotavlja po mnenju ministra trden okvir in pravi pristop EU za nadaljnjo dolgoročno in predvidljivo podporo Ukrajini. Nadaljnja dobava streliva Ukrajini je pomembna za obrambo njene neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti ter zaščito civilnega prebivalstva pred trajajočo rusko vojaško agresijo. Slovenska vojska še naprej sodeluje pri usposabljanju ukrajinskih obrambnih sil v okviru misije EUMAM Ukrajina, kjer je bilo do danes usposobljenih okvirno 40.000 ukrajinskih pripadnikov. 

Drugo delovno zasedanje so ministri namenili krepitvi tehnološke in industrijske baze evropske obrambe ter novi evropski strategiji za obrambno industrijo (angleško European Defence Industrial Strategy - EDIS), skladno s sklepi decembrskega Evropskega sveta, ter zmogljivostim, ki so potrebne za prihodnje vojaške operacije EU. Slednje predstavlja krepitev obrambne pripravljenosti EU. Ne samo, da trdna, fleksibilna in učinkovita obrambna industrija deluje odvračalno, ampak spodbuja tudi gospodarsko sodelovanje znotraj EU in širše, je ob tem poudaril minister Šarec. Krepitev nacionalne obrambne industrije ter vključenost malih in srednje velikih podjetij, kar naslavlja nova obrambna strategija, ki naj bi bila objavljena konec februarja, je v interesu Slovenije. Tudi v ta namen smo na Ministrstvu za obrambo znatno povečali sredstva za raziskave, razvoj in inovacije – v letih 2024 in 2025 predvidevamo 23 oziroma 23,4 milijona evrov v ta namen.

Na delovnem kosilu, ki je sledilo, so ministri razpravljali o varnostnih izzivih v Sahelu in Gvinejskem zalivu v luči zadnjih dogodkov. Zaradi nedavnega dogajanja v Rdečem morju je razprava potekala tudi o prispevku EU za zagotovitev svobodne plovbe na tem območju in možnostih nove evropske pomorske operacije izključno defenzivne narave za varovanje trgovskega prometa v širši regiji glede na pomen teh poti za evropsko gospodarsko.

Slovenija podpira močnejše angažiranje EU v podporo svobodi plovbe na območju Rdečega morja in Adenskega zaliva ter posledično večjo strateško avtonomijo EU. Močnejša vloga EU je nujna za zagotovitev neoviranega pomorskega transporta skozi strateško pomembne ožine tega območja, za zaščito interesov Republike Slovenije in EU.