Dogovor odraža ključne prioritete Unije v prihodnjih letih, od podpore Ukrajini, za katero EU namenja dodatnih 50 milijard evrov, do krepitve Solidarnostnega sklada, migracijskih izzivov in podpore Zahodnemu Balkanu.
 
Premier dr. Golob je ob potrditvi dogovora izpostavil, da je bil vrh zelo uspešen v marsikaterem pogledu. Poleg dogovora o proračunskem dosjeju so voditelji opravili tudi razpravo o razmerah v Gazi in na Bližnjem vzhodu ter o stanju v evropskem kmetijstvu. Slovenija je bila pri obeh zelo aktivna in prav na zahtevo liberalnega bloka je bila danes glede izzivov v kmetijstvu že opravljena preliminarna razprava, k tej temi se bodo voditelji vrnili tudi na naslednjih zasedanjih.
 
Predsednik vlade je sicer glede večletnega finančnega okvira že pred zasedanjem poudaril, da bi bili »vsi drugi ukrepi razen konsenza manj učinkoviti, saj ogrožajo enotnost na eni strani, na drugi strani pa je njihova izvedba veliko bolj kompleksna.« Slovenija je sicer že decembra zahtevala povečanje sredstev evropskega proračuna tudi za soočanje z migracijami, pomoč v primeru vse pogostejših naravnih nesreč in pomoč državam Zahodnega Balkana. Današnji dogovor poleg nujno potrebne pomoči Ukrajini namenja tudi več sredstev zgoraj omenjenim področjem, zato ga je Slovenija podprla. S tem je med drugim omogočeno tudi financiranje pomoči Evropske unije Sloveniji po katastrofalnih poplavah avgusta 2023.
 
Voditelji so, kot navedeno, govorili tudi o soočanju z izzivi v kmetijskem sektorju. Kot je poudaril premier, je tako prisluhnil pozivu slovenskih kmetov, da se tema odpre in dodal, da »Slovenija podpira predlog Evropske komisije glede izkoriščanja obdelovalne oziroma neobdelane zemlje, ki že pripravlja omilitev določenih zahtev, hkrati pa pričakujemo, da se pri uvozu hrane iz tretjih držav spoštujejo enake okoljske zahteve, kot veljajo v EU.« »Verjamemo, da je preskrba s kakovostno pridelano hrano za Evropsko unijo pomembna strateška tema, ta hrana pa mora biti tudi zdrava, zato mora biti kombinacija med zdravo hrano in pa uvoznimi kriteriji iz tretjih držav zelo jasno definirana,« je nadaljeval. Poudaril je še, da »Slovenija podpira predlog, da je treba uravnotežiti na eni strani okoljske zahteve z realnostjo na terenu.«
 
V luči aktualnih geopolitičnih razmer v svetu in nujne pomoči Ukrajini so voditelji razpravljali tudi o krepitvi obrambne industrije in industrijske baze EU, opravili pa so tudi razpravo o trenutnih razmerah na Bližnjem vzhodu in skupnih prizadevanjih za zagotovitev trajnega miru v regiji.