Zaključene protipoplavne ureditve na porečju Gradaščice in Selške Sore so se v lanskih poplavah že izkazale kot učinkovite. Za zagotavljanje kakovostne pitne vode je bilo zgrajenih okrog 950 kilometrov cevovodov. Infrastrukturo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda je nadgradilo ali izboljšalo 48 občin. Projekti varstva in obnove biotske raznovrstnosti so bili izvedeni na področjih Mure, Drave, Ljubljanskega barja, Krasa, Cerkniškega jezera, Pohorja, Pivke, Goričkega, Vipavske doline, Triglavskega narodnega parka. Prenovljenih ali na novo vzpostavljenih je bilo 49,5 hektarja degradiranih urbanih površin v mestnih občinah.

V lokalnih skupnostih in na ravni države pa ostaja še veliko potreb in razvojnih izzivov, zato ministrstvo nadaljuje s podobnimi prioritetami pri izvajanju kohezijske politike tudi v novi finančni perspektivi. Vpričo odprave posledic lanskih poplav posebno pozornost posveča urejanju vodotokov in pogojev za bivanje na prizadetih območjih, čemur namenja vse razpoložljive vire financiranja. Sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) se osredotočajo na projekte, kjer je velik poudarek na naravi temelječih rešitvah, kohezijska sredstva pa so namenjena zahtevnejšim in dolgotrajnejšim projektom.

Ministrstvo za naravne vire in prostor v programskem obdobju 2021–2027 razpolaga s 779,4 milijona evrov sredstev, ki jih namenja spodbudam za prilagajanje podnebnim spremembam in preprečevanja tveganja nesreč (poplave, požari v naravi), izgradnje vodovodnih sistemov, odvajanja in čiščenja odpadnih voda, izboljšanje varstva in ohranjanja narave ter biotske raznovrstnosti, zelene infrastrukture v mestnem okolju in spodbudam za ukrepe učinkovite rabe prostora v mestih.

S pomočjo evropske kohezijske politike smo v Sloveniji do danes uresničili že več kot 10.000 projektov, ki so odgovarjali na potrebe prebivalstva ter bistveno prispevali k hitrejšemu razvoju naše države. Obenem pa z zmanjševanjem razvojnih neenakosti povezovali ljudi in skupnosti.

Prilagajanje na podnebne spremembe

Podnebne spremembe v Sloveniji predstavljajo enega najresnejših problemov in izzivov za ljudi ter okolje. Poplave predstavljajo največje posamično tveganje, zato so sredstva evropske kohezijske politike na področju prilagajanja na podnebne spremembe namenjena v prvi vrsti zmanjševanju poplavne ogroženosti. Spodbujajo pa se tudi naložbe za obravnavo ostalih tveganj in zagotovitev pripravljenosti na nesreče (na primer požare v naravi).

Zaradi podnebnih sprememb bodo vremenski ekstremi, posledično pa naravne nesreče, vse pogostejši. Ministrstvo zato za prilagajanje na podnebne spremembe naslavlja vse razpoložljive tipe virov, tudi v okviru NOO in iz kohezijskih sredstev.

S sredstvi iz NOO se osredotočamo na projekte, kjer je velik poudarek na vključevanju načela »na naravi temelječe rešitve« (angleško nature based solutions – NBS) v projektne rešitve za zmanjševanje poplavne ogroženosti z namenom zagotoviti, da bodo projekti sistematično vključevali tudi okoljske vidike in prinašali optimalne družbene koristi. Pri tem je bistveno, da se tekom projektov v največji možni meri zasleduje načelo »vodi več prostora«, saj je ravno vodni prostor ključnega pomena za preprečevanje nadaljnjega povečevanja poplavne ogroženosti oziroma za zmanjševanje le-te. Omogočen vodni prostor hkrati nudi tudi možnosti za izvedbo okoljsko bolj sprejemljivih ureditev, ki omogočajo izboljšanje stanje voda in habitatov ter prispevajo k višji kakovosti bivalnega prostora tudi za ljudi. Projekti bodo zaključeni v letu 2026, ko se zaključi financiranje iz NOO.

S kohezijskimi sredstvi iz finančne perspektive 2014–2020 se zaključujejo projekti za zmanjšanje poplavne ogroženosti na Selški Sori, Gradaščici in dva projekta na porečju Drave. Ureditve na porečju Gradaščice in Selške Sore so se v lanskih poplavah izkazale kot zelo učinkovite, čeprav še niso bile v celoti zaključene. Z njimi so bili zavarovani ljudje in imetje v občinah Dobrova-Polhov Gradec, Mestni občini Ljubljana in Železnikih. Sredstva iz perspektive so bila namenjena še za Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki je pridobila opremo za izvajanje nalog ob poplavah.

Sredstva iz programskega obdobja 2021–2027 bomo namenili projektom zmanjševanja poplavne ogroženosti ter ukrepom za odziv na podnebno pogojene nesreče in opozarjanje ter obveščanje. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je konec leta 2023 že odobrilo kohezijska sredstva za štiri projekte zmanjševanja poplavne ogroženosti, in sicer tri na porečju Drave – ob Dravinji in Polskavi (14 milijonov evrov), na območju ptujske Drave (28,5 milijona evrov), ob Meži in Mislinji (31,9 milijona evrov) ter en projekt na porečju Vipave – prva faza (10,3 milijona evrov). V vseh primerih je cilj zaščita ljudi in gospodarskih dejavnosti. Konec leta 2023 je bil odobren tudi projekt za nakup letal za gašenje požarov iz zraka (15,5 milijona evrov).

Izgradnja vodovodnih sistemov

Vpričo velikih potreb po ustrezni infrastrukturi pri zagotavljanju oskrbe s pitno vodo, zagotavljanju kakovosti pitne vode in zmanjševanju vodnih izgub je bila v prejšnji perspektivi izgradnja vodovodnih sistemov ena od prednostnih nalog. V skladu z evropsko direktivo morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev vode, namenjeni prehrani ljudi, ki je brez mikroorganizmov in parazitov ter snovi, ki lahko v določenih primerih predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi.

V prejšnji perspektivi je bilo v ta namen dodeljenih okoli 228 milijonov evrov,  od tega je bil prispevek Evropske unije 194 milijonov evrov. S projekti je bila zagotovljena kakovostna pitna voda več kot 450.000 obstoječim in novo priključenim prebivalcem na javni sistem oskrbe s pitno vodo. Sredstva so bila dodeljena občinskim projektom oziroma investicijam na vodovodnih sistemih, ki oskrbujejo nad 10.000 prebivalcev. Zgrajenih je bilo okrog 950 kilometrov cevovodov, vključno s potrebnimi črpališči, vodohrani, napravami za pripravo pitne vode in drugo pripadajočo opremo. Zajete so bile vse regije (razen Zasavja), vključenih je bilo 82 občin.

V novi perspektivi je za izgradnjo vodovodnih sistemov skupaj namenjenih 177,3  milijona evrov, pri čemer je 92,3 milijona evrov namenjenih oskrbi prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in kraškega zaledja, 85 milijona evrov pa preostalim občinam.

Projekti odvajanja in čiščenja odpadnih voda

V Sloveniji kljub obsežnim naložbam v gradnjo infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda opremljenost še ni dosežena v skladu z evropskimi direktivami. Ukrepi prejšnjega kohezijskega obdobja so bili namenjeni pospešeni gradnji infrastrukture. Uspešno so bili zaključeni projekti v 48 občinah, v 12 pa bi naj bili zaključeni v tem letu. Skupna vrednost izvedenih del je okrog 185 milijonov evrov.

V finančni perspektivi 2021–2027 bo za projekte odvajanja in čiščenja odpadnih voda občinam v okviru dogovora za razvoj regij na voljo 217,1 milijona evrov.

Za ohranjanje biotske raznovrstnosti

Sredstva naravovarstvenih projektov so bila usmerjena v različne sektorje: gozdarstvo, ribištvo, vodarstvo in tudi kmetijstvo. Projekti služijo izboljšanju stanja evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov, vendar pa prispevajo tudi k medsebojnemu sodelovanju deležnikov iz državne in civilnodružbene sfere. Prav tako upoštevajo in vključujejo znanje lokalnih deležnikov pri varstvu narave in Nature 2000, kar je dobro izhodišče za sodelovanje pri politikah varstva narave.

V obdobju 2014–2020 smo na prednostni naložbi Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti (Natura 2000) do konca leta 2023 izvedli 11 projektov, v skupni vrednosti okoli 40 milijonov evrov na področjih Mure, Drave, Ljubljanskega barja, Krasa, Cerkniškega jezera, Pohorja, Pivke, Goričkega, Vipavske doline, Triglavskega narodnega parka.

Projekti vključujejo skupno 32 območij Natura 2000  in obravnavajo živalske, rastlinske vrste in habitatne tipe z neugodnim stanjem ohranjenosti. Več kot 1500 hektarjev habitatov teh vrst in habitatnih tipov je bilo obnovljenih z izvedbo več kot 300 ukrepov iz Programa upravljanja območij Natura, ki prispevajo k izboljšanju stanja ohranjenosti 65 vrst in 24 habitatnih tipov, vključno z vlažnimi travniki z modro stožko, metuljem barjanskim okarčkom, hribskim in nižinskim urhom, želvo močvirsko sklednico, pticami koscem, veliko uharico in velikim petelinom, nekaj vrstami netopirjev in vidro. Poleg tega je bilo za javni dostop urejenih več kot 160 hektarjev naravovarstvenih površin na Ljubljanskem barju, ob reki Dravi in na Krasu, iz komplementarnih sredstev v upravljanju Ministrstva za kulturo pa info centri, med drugim na Igu, Borlu in v Štanjelu.

V novi perspektivi je cilj izboljšati in obnoviti 1.500 hektarjev naravovarstveno pomembnih območij od tega na vzhodno kohezijski regiji 700 hektarjev in zahodno kohezijski regiji 800 hektarjev. Za izvedbo je načrtovanih okoli 65 milijonov evrov sredstev.

Trajnostni razvoj mest

Trajnostni razvoj mest temelji na načelu notranjega razvoja urbanih območij (izkoriščanje potenciala degradiranih urbanih zemljišč, prostih in slabo izkoriščenih površin za razvoj znotraj urbanih območij) in dobrega funkcionalnega sodelovanja in povezovanja z drugimi mesti ter okolico. Glavni namen spodbujanja trajnostnega razvoja mest preko mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) je s celovitim pristopom načrtovanja in izvajanja naložb v mestih ustvariti pogoje za izboljšanje kakovosti okolja in bivanja v mestih, večjo gospodarsko rast in socialno vključenost ter sodelovanje urbanih središč, za kar je bilo zagotovljenih 101,2 milijona evrov iz kohezijskih sredstev in proračuna Republike Slovenije.

V prejšnjem kohezijskem obdobju je bilo na območju vseh enajstih mestnih občin izvedenih 40 projektov. Obnovljeni so bili zapuščeni in propadajoči objekti, prenovljena mestna središča, parki, tržnice, zelene in rekreacijske površine. Prenovljena in na novo zgrajena so bila neprofitna stanovanja, urejene bivalne skupnosti za ranljive skupine. Projekti so prispevali k revitalizaciji 49,5 hektarja urbanih površin v mestih.

Nekateri projekti iz nabora CTN: Ljubljana je objekt Cukrarna prenovila v nov prostor za produkcijo in prezentacijo sodobne umetnosti. V Murski Soboti je kot vstopna točka v Pomurje zgrajen paviljon Expano, ob obali jezera pa so vzpostavljene zelene površine ter motorični park z otroškim igriščem in prostorom za prireditve. V Velenju je s projektom Prireditveni prostor in oder revitaliziran prostor ob Velenjskem jezeru. V Celju je bila sofinancirana izgradnja soseske Dečkovo naselje, s čimer so zagotovljena javna najemna stanovanja različnim socialnim skupinam. Podobno so v Slovenj Gradcu zgradili blok neprofitnih stanovanj Polje. Nova Gorica je uspela z ureditvijo Rafutskega parka, naravno vrednoto državnega pomena ter kulturnim spomenikom.

Prek mehanizma CTN in Dogovora za razvoj regij (DRR) se v Sloveniji v obdobju 2021–2027 spodbuja trajnostni razvoj mest, podpirajo se projekti, ki uresničujejo trajnostne urbane strategije mestnih občin. Podpira se ukrepe zelene infrastrukture v mestih (izboljšanje kakovosti in uporabnosti obstoječe ter vzpostavitev nove zelene infrastrukture, javno dostopnih zelenih površin in naravnih struktur v mestih, ozelenjevanje grajenih površin v mestih, kot na primer ozelenjevanje javnih odprtih prostorov, zelene strehe, zelene vertikalne površine in podobno) ter ukrepe za urbano prenovo (prenova in oživljanje praznih ter nezadostno izkoriščenih stavb v javnem interesu, prenova kulturne dediščine in drugih objektov, prenova in oblikovanje novih odprtih javnih prostorov in drugi).

Mehanizma CTN in DRR področjem zelene infrastrukture v mestih in ukrepom za urbano prenovo namenjata 137 milijonov evrov.