V Sloveniji je leta 2019 za rakom zbolelo več kot 16.000 ljudi, umrlo pa jih je skoraj 6.300. Konec decembra 2019 je v Sloveniji živelo več kot 121.000 ljudi, ki jim je bila v življenju postavljena diagnoza rak [2].

Glavni dejavniki tveganja nastanka raka so kajenje, uživanje alkohola, nezdrava prehrana, telesna nedejavnost in onesnaženi zrak [1]. Dobra novica je, da je le 2–10 % vseh primerov raka mogoče pripisati dednim okvaram, medtem ko je preostalih 70–95 % v naših rokah, torej v načinu življenja in okoljskih onesnaževalcih [3,4]. Nekatere skupine raziskovalcev navajajo drugačne podatke. Glede na mednarodno statistiko o raku in glede na rezultate najobsežnejše epidemiološke prehranske študije raziskovalci ocenjujejo, da je mogoče preprečiti približno 80 % raka [5]. Svetovna zdravstvena organizacija je bolj zadržana pri oceni deleža raka, ki ga lahko z načinom življenja preprečimo, in navaja, da je z izvajanjem dokazanih preventivnih strategij mogoče preprečiti do 50 % raka [1]. Nekatere prehranske avtoritete navajajo, da je preventivni prispevek samo zdrave prehrane proti raku ocenjen na kar 70 % [4,6]. Največji delež ocene načina življenja z vidika preventive pred rakom lahko pripišemo zdravi prehrani in odsotnosti kajenja [3].

Ne glede na razhajanja glede ocene deleža preventive pred nastankom raka je bistveno sporočilo, da lahko na področju preprečevanja rakavih obolenj največ naredimo sami z zdravim načinom življenja, ki vključuje zdravo prehrano [6]. Ta informacija nas lahko opogumlja, saj pomeni, da nam ni treba živeti v strahu, da smo možne žrtve bodisi za nastanek raka bodisi drugih pogostih nenalezljivih kroničnih bolezni, kot so debelost, sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja, nevrodegenerativne bolezni, nekatere avtoimunske bolezni, depresija in druge. Dejstvo pa je, da le 4,5 % odraslih Slovenk in Slovencev resnično udejanja zdrav način življenja [7], medtem ko se zdravo prehranjuje le 10 % odraslih v Sloveniji [8–12]. Možnosti in priložnosti za izboljšanje preventive pred nastankom raka je torej še izredno veliko.

Kot dopolnilni del preventivnega obnašanja v boju proti raku, čeprav ne preprečuje nastanka raka, je tako imenovana sekundarna preventivna intervencija, torej uporaba izbranih presejalnih testov. Dobro izbrani testi v določenem življenjskem obdobju so lahko ključnega pomena pri postavitvi diagnoze in prognoze zdravstvenih težav, v nekaterih primerih lahko rešijo življenje. Ljudem z velikim tveganjem nastanka neke vrste raka ali s skrb vzbujajočimi simptomi in ljudem, ki jih skrbi rak, lahko koristijo dobro izbrani diagnostični in presejalni testi.

Smernice in nasveti za prehrano in telesno aktivnost za boj proti raku (kaj lahko naredimo sami) [13, 14]:

• Vzdržujmo zdravo telesno maso in ustrezno telesno sestavo, zlasti velik delež mišične mase, z izogibanjem pridobivanju telesne mase v odrasli dobi.
• Bodimo redno telesno aktivni. V praksi to lahko pomeni trikrat tedensko vadba za moč in nekajkrat tedensko živahna hoja zmerne intenzivnosti po razgibanem terenu (5–10 tisoč korakov).
• Kar najbolj omejimo vsakodnevno dolgotrajno sedenje. S pogosto prekinitvijo sedenja lahko tudi značilno nevtraliziramo neugodne učinke dolgotrajnega sedenja.
• Sledimo vzorcu zdravega prehranjevanja. Zdravo prehranjevanje temelji na rastlinskih skupinah živil (različno sadje, barvna, temnozelena in kapusna zelenjava, polnozrnata žita, stročnice, oreški in semena, gobe, začimbe in zelišča), medtem ko močno omejuje uživanje ali sploh ne vključuje uživanja rdečega in predelanega mesa, visoko procesiranih živil z dodanim sladkorjem, soljo, nasičenimi maščobami in/ali nenaravnimi aditivi (na primer sladke pijače, sladkarije, slani prigrizki, ocvrta živila).
• Del zdravega načina življenja je tudi odsotnost pitja alkohola ali pa vsaj omejitev vnosa alkohola na kar najmanj.
• Izogibajmo se čezmernemu sončenju.
• Na delovnem mestu se zaščitimo pred snovmi, ki povzročajo raka, zato spoštujmo navodila o varnosti in zdravju pri delu.
• Dojenje zmanjšuje tveganje nastanka raka. Če lahko, naj mati doji svojega otroka. Nadomestno hormonsko zdravljenje povečuje tveganje nastanka nekaterih vrst raka. Priporoča se omejitev uživanja nadomestnih hormonskih zdravil.
• Udeležujmo se organiziranih presejalnih programov za odkrivanje raka debelega črevesa in danke (moški in ženske), raka dojke (ženske) in raka materničnega vratu (ženske).

Vsak dan smo lahko malo boljši in ne pozabimo, da zgledi pritegnejo ljudi, da se nam pridružijo.

Reference:

1. World Health Organization Cancer. Na voljo na: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/cancer (accessed on Feb 5, 2024).
2. Nacionalni inštitut za javno zdravje. RS ZDRAVSTVENO STANJE PREBIVALSTVA. Zdr. stat. letop. Slov. 2021, 2021, 21.
3. Anand, P.; Kunnumakara, A. B.; Sundaram, C.; Harikumar, K. B.; Tharakan, S. T.; Lai, O. S.; Sung, B.; Aggarwal, B. B.; Aggarwal, B. B. Cancer is a Preventable Disease that Requires Major Lifestyle Changes. Pharm. Res. 2008, 25, 2097–2116.
4. Campbell, T. C. Cancer Prevention and Treatment by Wholistic Nutrition. J. Nat. Sci. 2017, 3, e448.
5. Brennan, P.; Davey-Smith, G. Identifying Novel Causes of Cancers to Enhance Cancer Prevention: New Strategies Are Needed. J. Natl. Cancer Inst. 2022, 114, 353–360.
6. Willett, W. C. Diet, nutrition, and avoidable cancer. Environ. Health Perspect. 1995, 103, 165.
7. Marques, A.; Peralta, M.; Martins, J.; Loureiro, V.; Almanzar, P. C.; de Matos, M. G. Few European Adults are Living a Healthy Lifestyle. Am. J. Heal. Promot. 2019, 33, 391–398.
8. Lavriša, Ž.; Hristov, H.; Hribar, M.; Žmitek, K.; Kušar, A.; Koroušić Seljak, B.; Gregorič, M.; Blaznik, U.; Gregorič, N.; Zaletel, K., et al. Dietary Intake and Status of Vitamin B12 in Slovenian Population. Nutrients 2022, 14, 334.
9. Seljak, B. K.; Valenčič, E.; Hristov, H.; Hribar, M.; Lavriša, Ž.; Kušar, A.; Žmitek, K.; Krušič, S.; Gregorič, M.; Blaznik, U., et al. Inadequate Intake of Dietary Fibre in Adolescents, Adults, and Elderlies: Results of Slovenian Representative SI. Menu Study. Nutrients 2021, 13, 3826.
10. Pravst, I.; Lavriša, Ž.; Hribar, M.; Hristov, H.; Kvarantan, N.; Seljak, B. K.; Gregorič, M.; Blaznik, U.; Gregorič, N.; Zaletel, K., et al. Dietary Intake of Folate and Assessment of the Folate Deficiency Prevalence in Slovenia Using Serum Biomarkers. Nutrients 2021, 13, 3860.
11. Hribar, M.; Hristov, H.; Lavriša, Ž.; Seljak, B. K.; Gregorič, M.; Blaznik, U.; Žmitek, K.; Pravst, I. Vitamin D Intake in Slovenian Adolescents, Adults, and the Elderly Population. Nutrients 2021, 13, 3528.
12. Lavriša, Ž.; Hristov, H.; Hribar, M.; Koroušić Seljak, B.; Gregorič, M.; Blaznik, U.; Zaletel, K.; Oblak, A.; Osredkar, J.; Kušar, A., et al. Dietary Iron Intake and Biomarkers of Iron Status in Slovenian Population: Results of SI.Menu/Nutrihealth Study. Nutrients 2022, 14, 5144.
13. Rock, C. L.; Thomson, C.; Gansler, T.; Gapstur, S. M.; McCullough, M. L.; Patel, A. V.; Andrews, K. S.; Bandera, E. V.; Spees, C. K.; Robien, K., et al. American Cancer Society guideline for diet and physical activity for cancer prevention. CA. Cancer J. Clin. 2020, 70, 245–271.
14. International Agency for Research on Cancer: 12 nasvetov za zmanjšanje ogroženosti z rakom. Na voljo na: https://cancer-code-europe.iarc.fr/index.php/sl/ (accessed on Feb 5, 2024).