Les igra pomembno vlogo v sodobni trajnostni gradnji – v bolj ekološko zavednih in razvitih državah je les celo postal vodilen gradbeni material ter obsega do 80 odstotkov vgrajenih materialov. Slovenija v celoti še ne izkorišča potenciala, ki ga ima kot ena najbolj gozdnatih držav v Evropi. Skladno s podnebno politiko in okoljskimi cilji želimo spodbujati gradnjo iz sonaravnih materialov pri čemer želimo čim bolje izkoristiti ravno potencial zelenega javnega naročanja. Ministrstvi sta današnji posvet organizirali, ker sta zaznali slabo izvajanje Uredbe o zelenem javnem naročanju (ZeJN) na področju trajnostne gradnje.

Na dogodku je državni sekretar, pristojen za lesarstvo, mag. Dejan Židan sicer izrazil zadovoljstvo, da se o večji rabi lesa pri investicijah v javne stavbe pogovarja veliko deležnikov, saj je to ključno za dosego zastavljenih ciljev, ki jih predpisuje tudi ZeJN. Vseeno je dejal, da si »na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport prizadevamo za bolj trajnostno gradnjo tudi na področju javnih stavb, saj menimo, da je pravilno koriščenje našega okoljskega potenciala, torej lesa, edina prava pot v podnebno nevtralno družbo. In na tem področju bi morale biti pri prenovi ali gradnji prav javne zgradbe zgled.« 

Največji delež javnega denarja se nameni ravno gradnji, gradnja pa je v letu 2022 obsegala kar 73 odstotkov vrednosti vseh javnih naročil. Na veliko razočaranje je analiza učinkov zelenega javnega naročanja v Sloveniji v okviru projekta Care4Climate v septembru 2022 pokazala, da je 30-odstoten delež lesa v razpisih bolj izjema kot pravilo, kar kaže, da se ZeJN ne izvaja dovolj učinkovito.

Na nujnost večje uporabe lesa pri gradnji je opozoril tudi državni sekretar, pristojen za okolje in podnebje, Uroš Vajgl, ki je les označil za naravnega zaveznika pri boju proti podnebnim spremembam. Vajgl je ob tem poudaril: »Naš cilj je bistveno povečati delež zelenih javnih naročil na področju gradnje in s tem zmanjšati velike vplive gradnje na okolje skozi celoten življenjski cikel, zmanjšati vplive na zdravje ljudi ter spodbuditi rast lesne industrije. Skladno z energetsko-podnebno politiko želimo spodbujati gradnjo iz sonaravnih materialov pri čemer želimo čim bolje izkoristiti potencial zelenega javnega naročanja. Ko bomo ugotovili, kje so ovire, da ne dosegamo 30-odstotnega deleža lesa, kot ga določa uredba, bo mogoče ciljati tudi na višje deleže lesa v investicijah.«

ZeJN med drugim opredeljuje tudi minimalne pogoje glede rabe lesa pri štirih predmetih javnega naročanja, torej pri gradnji, projektiranju, stavbnem pohištvu in protihrupnih ograjah. Na samem posvetu smo razpravljali o izzivih pri rabi lesa za gradnjo in prenovo javnih stavb. Ugotavljali smo, kako smo pripravljeni na gradnjo z lesom, kje so največje težave pri uveljavljanju kakovostne lesene gradnje. Proučevali smo, kateri so najpogostejši zadržki pri upoštevanju  ZeJN in možnosti uveljavitve nadzora ter o predlogih ukrepov in možnostih za povečanje rabe lesa v okviru ZeJN in prenovah javnih stavb. »Zaključki razprave nam bodo v pomoč pri izvajanju nadaljnjih aktivnosti ministrstva na tem področju, ki so vselej usmerjene v zmanjševanje našega vpliva na klimatske spremembe,« je zaključil Židan. 

Državni sekretar Vajgl je pri tem opozoril, da Podnebni sklad že sedaj podpira leseno gradnjo in uporabo naravnih materialov v okviru spodbud za skoraj nič energijske stavbe – tako za gospodinjstva kot za lokalne skupnosti. »Če je objekt zgrajen v lesu, uporablja naravne izolacijske materiale, uporablja leseno stavbno pohištvo in podobno, je višina spodbude višja, kot če se uporabijo umetni materiali,« je bil jasen.

Posveta se je udeležil tudi dr. Klemen Ploštajner, državni sekretar Ministrstva za solidarno prihodnost, ki je v nagovoru dejal, da »na ministrstvu priložnosti za povečanje lesene gradnje vidijo v izobraževanju in spoznavanju prednosti tovrstne gradnje med projektanti, arhitekti, gradbenimi podjetji in drugimi pomembnimi deležniki«. Izrazil je tudi željo, da lesena gradnja ne ostane le misel, pač pa postane gradnja z lesom avtomatizem: »Gradbena podjetja so se specializirala predvsem za leseno gradnjo enostanovanjskih objektov, zato je sedaj izziv, da se specializirajo tudi za uporabo lesa kot gradbenega materiala za večstanovanjsko gradnjo. S stabilno javno stanovanjsko gradnjo lahko država zagotovi stabilen odjem, ki bo omogočil specializacijo vseh akterjev, kakor tudi krepitev znanja na vseh ravneh razvoja večstanovanjskih projektov.«

O posvetu

Današnji strokovni posvet Večja raba lesa pri investicijah v javne stavbe sicer spada v sklop aktivnosti, s katerimi si Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo prizadevata za bolj trajnostno gradnjo tudi na področju javnih stavb. S tem želimo izkoristiti okoljski potencial, ki ga omogoča uporaba lesa pri gradnji.

Na posvetu so sodelovali predstavniki različnih ministrstev, organizacij oziroma interesnih združenj, kot so Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za solidarno prihodnost, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Inženirska zbornica Slovenije, Zbornica Za Arhitekturo In Prostor Slovenije, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Gradbeni inštitut ZRMK, Gospodarska zbornica Slovenije, Biotehniška fakulteta, občine, Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Ti nastopajo v različnih vlogah vezanih na gradnjo oziroma prenovo objektov.

Dogodek je organiziran v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFEE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.