Zbrane sta uvodoma nagovorila minister za finance Klemen Boštjančič in generalna direktorica Projektne skupine za okrevanje in odpornost pri Evropski komisiji Céline Gauer.

Minister Klemen Boštjančič je v uvodnih besedah konference povedal, da je bilo leto 2023 zelo pomembno z vidika Načrta za okrevanje in odpornost. »Slovenija je konec leta prejela izplačilo drugega zahtevka v višini 536 milijonov evrov. V leto 2024 smo z izpolnitvijo 44 mejnikov in ciljev drugega zahtevka za plačilo stopili z lepo popotnico in spodbudo za nadaljnje trdo delo na reformah in naložbah Načrta za okrevanje in odpornost,« je poudaril.

Kot je povedal minister Boštjančič, Slovenija prehaja v reformno in naložbeno najintenzivnejše obdobje Načrta za okrevanje in odpornost. »Po uspešno zaključenih delih na železniških postajah v Grosupljem in Domžalah so se minuli konec tedna začela dela na postaji v Novi Gorici. Nedaleč stran lahko opazujemo začetek preobrazbe območja naše osrednje železniške postaje. Postavljen je temeljni kamen nove Veterinarske fakultete, danes ga bomo postavili tudi na Vrazovem trgu, kjer bo zrastel novi Kampus Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Ob tem ne smemo pozabiti na finančno manj obsežne, a po učinkih prav tako pomembne projekte, ki krepijo gospodarstvo in prispevajo k razvoju družbe,« je povedal in izpostavil današnji dogodek kot dobro priložnost za menjavo izkušenj na področju zelenega in digitalnega prehoda.

»Živimo v kompleksih časih, ki od nas zahtevajo hitro odzivnost in nenehno prilagajanje. Zato je pomembno, da poskrbimo za odporne družbene sisteme. Pri tem bomo uspešni le, če bomo hkrati naslavljali izzive prihodnosti in opravili domače naloge, ki jih še nismo,« je poudaril minister Boštjančič in spomnil na pomembnejše reformne ukrepe, h katerim se je država zavezala tudi v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.

Generalna direktorica Projektne skupine za okrevanje in odpornost pri Evropski komisiji Céline Gauer je v uvodu dogodka poudarila, da so lanskoletni dosežki slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost resnično impresivni ter izpostavila vključitev poglavja REPowerEU v lanskoletno spremembo Načrta za okrevanje in odpornost, ki bo prispevalo k odpravi posledic energetske krize, k boljšemu soočanju z energetskim prehodom in zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv. »Slovenija je zelo intenzivno izvajala ukrepe in naložbe. Trenutno je pridobila že približno tretjino vseh sredstev, ki so na razpolago državi v okviru tega programa, kar je velik dosežek,« je povedala Céline Gauer. Za naprej pa je poudarila, da se moramo začeti ukvarjati z izzivi leta 2024, ki bo odločilno leto.

Dogodka se je udeležil tudi državni sekretar z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež. V panelni razpravi o zelenih naložbah v podjetju je poudaril: »Smo v času velike gospodarske transformacije, ki jo na ministrstvu skušamo videti kot priložnost in slovenskemu gospodarstvu predvsem pomagati pri tem, da okrepimo svojo samozavest in zmožnost, da ta prehod izpeljemo učinkovito in pospešeno. Pri tem imam v mislih tri stebre, in sicer nadgradnjo in dekarbonizacijo obstoječih industrij, razvoj novih končnih produktov in novih industrij, kjer ciljamo predvsem na dinamično start up skupnost. Nepovratna sredstva moramo usmeriti predvsem v tiste projekte, ki prestavljajo velik preboj in velik mrežni učinek,« je še dejal.

Ob robu letnega dogodka NOO bo potekalo polaganje temeljnega kamna za novogradnjo Kampus Vrazov trg Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je eden od finančno najobsežnejših projektov NOO. Slovesnosti bodo prisostvovali generalna direktorica Céline Gauer, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič in dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Švab.

Dodatne informacij o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost: noo.gov.si.