Predlagani strateški cilji in ukrepi usmerjajo h kakovostnemu in k trajnostno naravnanemu vzgojno-izobraževalnemu sistemu, ki je utemeljen z znanstvenimi spoznanji, gradi na dobrih praksah stroke slovenskega vrtca in šole ter se občutljivo in prožno prilagaja na izzive sodobne družbe.

Delovno skupino je na podlagi javnega poziva decembra 2022 imenoval takratni minister, pristojen za izobraževanje, dr. Igor Papič. Članom delovne skupine in podskupin poteče mandat 30. junija 2024. V delovno skupino je trenutno imenovanih 56 strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja, ki so člani krovne skupine in šestih delovnih podskupin. V krovni skupini deluje 25 članov, za delo v podskupinah pa je dodatno imenovanih še 31 članov delovne skupine. Skupaj je doslej v okviru delovne skupine in podskupin sodelovalo 83 različnih strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja. V času od začetka delovanja skupine je bilo skupaj 21 sej krovne skupine, 125 sej podskupin in 14 sej koordinacij vodij podskupin.

Delovna skupina je ob tem organizirala tudi 7 javnih predstavitev mnenj, se odzvala na povabilo Odbora DZ za izobraževanje, znanost in mladino in sodelovala na javni predstavitvi mnenj v Državnem zboru, namenjeni prihodnosti slovenskega izobraževalnega sistema.

V dokumentu je skupaj opredeljenih 21 strateških ciljev, 51 strateških podciljev in 284 ukrepov, ki so razdeljeni v 6 prednostnih področij. To so družbeni razvoj ter vloga vzgoje in izobraževanja, zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja za optimalni razvoj posameznika, poučevanje, učenje, spremljanje napredka ter preverjanje in ocenjevanje znanja, profesionalni in karierni razvoj strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju, sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti in vzgojno-izobraževalni sistem.

Varno in spodbudno učno okolje kot temeljno izhodišče

Kot temeljno izhodišče vzgojno-izobraževalnega sistema je v nacionalnem programu postavljeno varno in spodbudno učno okolje, saj lahko o drugih ciljih, npr. o učenju in poučevanju, vzgoji, ocenjevanju, o ustvarjalnosti, razmišljamo šele takrat, ko se otroci, učenci, dijaki in odrasli v vzgojno-izobraževalnem zavodu počutijo varne in sprejete ne glede na njihove osebne okoliščine.

Strokovnost kot pogoj za kakovost

V osnutku dokumenta so predlagani ukrepi, s katerimi bodo pristopi razvoja kakovosti povezani v celovit nacionalni sistem kakovosti vzgoje in izobraževanja. Ta sistem bi temeljil na ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti s samoevalvacijo vzgojno-izobraževalnih zavodov.

Desetletja raziskovanja so pokazala, da so prav strokovni in vodstveni delavci vzgojno-izobraževalnih zavodov tisti, ki najpomembneje prispevajo h kakovosti poučevanja ter s tem vplivajo na učenje in dosežke otrok, učencev, dijakov in odraslih. Zato so v nacionalnem programu predlagani tudi ukrepi, s katerimi bi povečali zanimanje za pedagoške poklice ter okrepili ugled in prepoznavnost pomena poklicev v vzgoji in izobraževanju za razvoj družbe, hkrati pa vsem strokovnim in vodstvenim delavcem zagotovili uspešen in učinkovit sistem profesionalnega ter kariernega razvoja, ki se bo bolj približal potrebam in razvojnemu načrtu posameznega zavoda.

Razvojni ukrepi

Predlagani strateški cilji in ukrepi med drugim napotujejo vzgojno-izobraževalni sistem v opredeljene želene smeri razvoja. To so vzgojno delovanje vrtcev in šol, spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture, razvoj digitalne pismenosti, krepitev kulturno-umetnostne vzgoje, podpora psihosocialnemu razvoju ter socialnemu in čustvenemu učenju otrok in mladostnikov, krepitev inkluzivne naravnanosti, zagotavljanje pogojev za dobro duševno in telesno zdravje, kakovostno poučevanje in učenje, kakovostno izobraženi, usposobljeni in zadovoljni strokovni in vodstveni delavci, nadgrajen sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo, boljše sodelovanje ustanov in strokovnjakov v podporo strokovnega dela in vsebinsko bolj usklajeno delo zavodov:

V osnutku nacionalnega programa so poudarjena tudi prioritetna področja, ki bi jih bilo treba v prihodnje raziskovalno preučiti s finančno podporo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, npr.: ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, ustvarjalnost, vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi, preverjanje in ocenjevanje znanja, vzgojno delovanje, vstopanje mladih v virtualni svet in vplivi digitalizacije na vzgojno-izobraževalni proces, uresničevanje inkluzivne naravnanosti vzgojno-izobraževalnih zavodov.

Minister Felda: dokument bomo preučili

»Na ministrstvu bomo dokument preučili, ukrepe finančno ovrednotili in za predlagane rešitve pripravili akcijske načrte. Predlagani ukrepi naslavljajo več deležnikov, med ostalim ministrstvo, fakultete, ki izobražujejo pedagoške delavce, javne zavode, vzgojno-izobraževalne zavode, strokovne in vodstvene delavce ter tudi starše,« je poudaril minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda. Objavi osnutka bodo sicer sledili regijski posveti s strokovno javnostjo, kjer bo prostor za razpravo in podajo pripomb na predlagane rešitve. »Verjamem, da bomo skupaj našli pravo pot oziroma odgovorili na vprašanje, kakšen vzgojno-izobraževalni sistem si želimo in potrebujemo,« je še dodal minister Felda.

Osnutek predloga Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023-2033 je v celoti dostopen na spodnji povezavi.