Oba dokumenta sta ambiciozna, a uresničljiva. Kulturo razumeta kot javno dobro, in jo postavljata v središče solidarne in trajnostne družbe.

Nacionalni program za kulturo in štiriletni akcijski načrt sta strateška dokumenta za kulturo 21. stoletja. Omogočila ji bosta razvoj in stabilnost, ki ju glede na odlične dosežke vseh delavcev v kulturi ter obiskanost potrebuje. Z dokumentoma se bo kultura v prihodnjem desetletju razvijala v smeri izboljševanja delovnih pogojev, vključno z bojem proti prekarnosti. Kulturno politiko bosta usmerjala k ukrepom za široko dostopnost kulturnih vsebin za prebivalce ne glede na njihov ekonomski položaj ali kraj bivanja, povezovanje akterjev v celovit kulturni ekosistem ter spodbujanje dialoga z deležniki. Strateško se dokumenta naslanjata na medsektorske povezave za gradnjo odpornejšega in prebojnega sektorja.

Temeljne spremembe prejšnjega Nacionalnega programa za kulturo so bile potrebne zaradi nujnosti oblikovanja celostne strategije kulturne politike v času nenehnih kriz, ki kulturo postavljajo pred nove izzive. Huda podnebna in okoljska kriza v obliki številnih naravnih nesreč vse bolj določata delovni prostor ustvarjalcev ter ogrožata kulturno dediščino in povzročata škodo na njej. Odpravljanje posledic katastrofalnih poplav iz avgusta 2023 je v marsičem zamajalo kulturnopolitične prioritete, saj bo treba zaradi soočanja s posledicami ujm in podnebnih sprememb te teme uvrstiti bistveno višje na agendo. Vojne in oboroženi spopadi po svetu vplivajo tudi na zunanjepolitične prioritete na polju kulture v Sloveniji. Inflacijski pritiski vplivajo na razpoložljiva sredstva gospodinjstev za kulturno potrošnjo. Zaradi izjemno hitrega širjenja tehnologij umetne inteligence mora razmislek o prihodnosti vključevati tudi sposobnost prilagajanja kulture na nove tehnološke realnosti. Zato je bilo potrebno oblikovati strateško usmerjeno resolucijo, ki bo omogočala visoko operativnost znotraj akcijskega načrta. 

Nov nacionalni program za kulturo je bil pripravljen s pomočjo široke strokovne in zainteresirane javnosti. Dvanajstih regijskih posvetov po vsej Sloveniji se je udeležilo več kot 700 samozaposlenih in drugih delavcev v kulturi, ljubiteljskih ustvarjalcev, županov in predstavnikov javnih zavodov, nevladnih organizacij, občin, regijskih razvojnih agencij in drugih. Ministrstvo je pobude sprejemalo tudi preko posebnega spletnega obrazca, s katerim je v predhodnem posvetovanju prejelo 808 predlogov, pobud in komentarjev. Vsebinske predloge za izboljšavo kulturnega modela so podale tri delovne skupine za trajni dialog s predstavniki javnih zavodov, nevladnih organizacij ter samozaposlenih in drugih delavcev v kulturi. Posebna pozornost je bila namenjena prečnim politikam, ki jih je sooblikovalo 89 strokovnjakov v devetih delovnih skupinah. Vsebinske predloge so predložili pristojne službe ministrstva, Javna agencija za knjigo, Slovenski filmski center in Javni sklad za kulturne dejavnosti. Ustanovljena je bila medresorska delovna skupina, v kateri je sodelovalo 14 ministrstev. Predstavniki ministrstva so opravili tudi več pogovorov s tremi združenji občin. Oba dokumenta sta usklajena s ključnimi mednarodnimi dokumenti in usmeritvami, ki zagotavljajo, da Slovenija postaja stičišče raznolikih ustvarjalnih trendov.

Novi nacionalni program prinaša vizijo kulture do leta 2050 in jo želi s trajnostnimi medsektorskimi povezavami umestiti med resorje, ki so ključni za razvoj solidarne, socialno pravične, ustvarjalne, vključujoče in trajnostne družbe. Kultura lahko svoje poslanstvo udejanja le, če so znotraj sektorja zagotovljeni ustrezni pogoji za profesionalno delo za delavce v kulturi in za široko dostopno udejstvovanje prebivalstva znotraj ljubiteljske kulture. Resolucija temeljne strateške cilje, ki usmerjajo oblikovanje ukrepov in dolgoročno tudi kulturno politiko, umešča v tri stebre: Kultura za povezano družbo, Kultura kot javno dobro in Kultura za trajnostno prihodnost. Novost so prečne politike, med njimi krepitev pogojev dela, dostopnost, internacionalizacija in zeleni prehod. 

Akcijski načrt vsebuje 75 konkretnih ukrepov in seznam 43 prebojnih investicij. Uvajajo se številne novosti: od priprave pilotnih razpisov za povezovanje kulture in zdravja, decentralizacijo (gostovalna mreža in mreža rezidenc), spodbujanje zelenega prehoda, kulturno-umetnostno vzgojo in profesionalni razvoj samostojnih novinarjev. Vključeni so tudi ukrepi protipoplavne sanacije, med drugim izgradnja regijskih depojev in zaščita kulturnih spomenikov. Vrsta ukrepov se ukvarja z izboljšanjem pogojev dela, tako med samozaposlenimi v kulturi in v nevladnem sektorju kot tudi v javnih zavodih.

Predloga Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 in Akcijskega načrt 2024–2027 za Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 sta bila javno objavljena 7. februarja 2024. 

Predloge, pripombe in mnenja na dokumenta lahko do vključno 25. marca 2024 oddate neposredno na portalu eDemokracija ali s pripisom NPK-Akcijski načrt pošljete na elektronski naslov gp.mk@gov.si oziroma po navadni pošti na naslov Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (s pripisom NPK-Akcijski načrt – javna obravnava).