Ob poudarjanju pravice do spominjanja in spoštovanja človekovega dostojanstva se ne smemo zatekati k poenostavljanju in povzdigovanju ene bolečine nad drugo ter potiskati v pozabo grozot, ki jih je Slovencem prizadejal fašizem. Objektiven pristop k spominjanju na boleče izkušnje 20. stoletja je gradnik skupne prihodnosti, ki si ga zaslužijo prebivalci na obeh straneh slovensko-italijanske meje, zlasti mladi.

Sprava potrebuje svoj čas in iskren napor, da se odpremo drug drugemu in gradimo nove priložnosti. Primer takšne priložnosti predstavlja projekt Evropska prestolnica kulture dveh Goric, na katerega smo lahko ponosni tako v Sloveniji kot v Italiji.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije si bo še naprej prizadevalo za spoštljiv dialog s sosednjo Italijo in razvoj sodelovanja v duhu temeljnih evropskih vrednot sožitja in sprave.

Slovenija vseskozi zagovarja strokovno obravnavo zgodovine. Primer takšnega sodelovanja med državama je bila priprava skupnega poročila o slovensko-italijanskih odnosih v obdobju 1880–1956, ki so ga pripravili v okviru za ta namen vzpostavljene slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije. Objava poročila v obeh državah bi dodatno prispevala k objektivnemu razumevanju zgodovinskih dogodkov.