Sodelovanje z župani pri urejanju vodotokov se nadaljuje
Cilj delovnih obiskov je pregled izvedenih del v okviru izrednih ukrepov in vzdrževalnih del v javno korist ter oblikovanje predloga načrta sanacijskih in investicijskih del na vodotokih v letih 2024 in 2025.
Dopoldne je minister s sodelavci iz ministrstva in direkcije za vode ter ob prisotnosti koncesionarjev preveril stanje na terenu, popoldne pa se je sestal z županjami in župani občin v tem delu reke Savinje: Solčava, Luče, Ljubno, Rečica ob Savinji, Nazarje, Gornji Grad, Mozirje, Braslovče, Polzela, Prebold, in Šmartno ob Paki. Na tem v poplavah prizadetem območju je bilo v okviru izrednih ukrepov zaključenih 177 delovišč in s tem delo na okoli 110 kilometrih vodotokov.
Županom so bila na popoldanskem srečanju v Polzeli predstavljena že izvedena vzdrževalna dela in izredni ukrepi v letu 2023, bistven del delovnega obiska pa je bila predstavitev predloga programa del javne službe za leti 2024 in predlog sanacij in investicij v letih 2024 in 2025. Komunikacijo z občinami smo okrepili in želimo, da te aktivno sodelujejo pri oblikovanju končnega programa tudi s svojimi predlogi. V skladu s sanacijskim programom bodo ureditve potekale predvidoma od dveh do petih let. Tudi v izvajanje sanacij in investicij bodo občine aktivno vključene.
Minister Novak je ob robu srečanja povedal: »Letni program vzdrževalnih del se pripravlja v sodelovanju z občinami. Želimo ga sprejeti v mesecu marcu. Po tridesetih letih smo pričeli tudi z novimi investicijami v vodotoke. Hidrološka študija bo narejena za celotno dolino, pri čemer bo upoštevana odpornost na podnebne spremembe, s tem pa bo poplavna ogroženost bistveno manjša. Za nekatere ukrepe, ki bodo najbolj potrebni in učinkoviti predvsem v zgornjem delu porečja, pa smo se dogovorili, da se zanje prične pripravljati dokumentacija z zadrževalniki plavja in kamenja, tako da materiala ne bo odnašalo v dolino.«
V četrtek, 15. februarja 2024, si je državna sekretarka dr. Lidija Kegljevič Zagorc s sodelavci ogledala potek del na delu porečja reke Drave, ki leži v občinah Duplek, Hoče-Slivnica, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Ptuj, Starše, Markovci, Sveti Tomaž pri Ormožu, Ormož, Zavrč in Središče ob Dravi. Na tem območju je bilo v letu 2023 v okviru izrednih ukrepov zaključenih 35 delovišč, kar pomeni delo na več kot 37 kilometrih vodotokov.
-
Izredni ukrepi na vodotokih
Z njimi se po avgustovskih poplavah in plazovih odvrača neposredna nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ter zagotavlja predvsem pretočnost vodotokov.
-
Vzdrževanje vodotokov
Redna dela na vodotokih, ki jih opravljajo koncesionarji in potekajo ves čas, z njimi se vodna infrastruktura ohranja v dobrem stanju.
-
Sanacija vodotokov
S sanacijo se struge in brežine povrne v prvotno ali boljše stanje, kot je bilo pred nesrečo.
-
Nove investicije na vodotokih
Za zagotovitev večje odpornosti voda na podnebne spremembe, zlasti na poplavne dogodke, kar pomeni gradnjo nove vodne infrastrukture, ki bo zmanjševala poplavno ogroženost z gradnjo odpornejših vodnih objektov.
Ukrepi na vodotokih, s katerimi želimo doseči njihovo odpornost na podnebne spremembe, morajo biti med seboj usklajeni. Posamezni ukrepi namreč vplivajo na celotno porečje, so soodvisni in imajo vpliv tako dolvodno kot gorvodno. Vodotoki ne poznajo občinskih meja – zmanjšanje poplavne ogroženosti enega območja lahko spremeni naravo vodotoka in poveča ogroženost na drugem območju.
Da se temu izognemo, je ključen celovit pristop k urejanju vodotokov. Celovito urejanje vodotokov pomeni, da z ustreznimi ukrepi na izviru (povirju) zadržujemo plavje in nanose, v srednjem in spodnjem toku pa urejamo zadrževanje in kontrolirano razlivanje ter zmanjšujemo erozijske procese. Obenem pa se moramo zavedati in razumeti naravne procese povezane z vodotoki.
Odločitev, katero vrsto ukrepov izbrati, mora biti strokovno utemeljena. Težiti moramo k sonaravnim ureditvam vodotokov, kar pomeni, da moramo vodi dati prostor, načrtovati ukrepe, s katerimi ne škodujemo obvodnim habitatom, ter urejati struge vodotokov in graditi vodnogospodarske objekte, s katerimi preprečimo škodljivo delovanje voda. Glede na dejstvo, da poplavni dogodki so in bodo vse pogostejši, pa morajo biti ukrepi tudi podnebno odporni.
Vodi moramo dati potreben prostor, predvsem pa moramo celovito urejanje razširiti na ozaveščanje slehernega posameznika in preprečevati slabe prakse (neočiščeni gozdovi, skladiščenje bal, lesa in drugega materiala ob vodotokih, nelegalno poseganje v struge vodotokov ali izkoriščanje vodnega potenciala, nestrokovna izvedba premostitvenih objektov), s čimer lahko bistveno izboljšamo poplavno odpornost.
Minister Novak s sodelavci bo županom predstavil načrt dela na vodotokih v naslednjih dveh letih
Predstavniki vodstva Ministrstva za naravne vire in prostor bodo v februarju in marcu skupaj s sodelavci ter predstavniki Direkcije Republike Slovenije za vode obiskali vsa porečja v Sloveniji, si ogledali stanje na vodotokih in se srečali s tamkajšnjimi župani.