V razpravi o razmerah na Bližnjem vzhodu je ministrica Fajon znova pozvala k takojšnji prekinitvi ognja in poudarila: "Izraelska vojaška kopenska operacija v Rafi bi le še dodatno poslabšala že tako katastrofalne humanitarne razmere v Gazi. Vsako prisilno razseljevanje palestinskega prebivalstva iz Gaze bi pomenilo hudo kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Takšna operacija bi tudi dodatno destabilizirala razmere v regiji. V sodelovanju z ZDA in našimi partnerji iz regije moramo storiti vse, kar je v naši moči, da preprečimo Izraelu, da bi se podal na to pot. EU mora enotno spregovoriti o možnih posledicah takšnega ravnanja. Humanitarna podpora Agenciji Združenih narodov za palestinske begunce (angleško The United Nations Relief and Works Agency for Palestine Refugees - UNRWA) v Gazi je bistvenega pomena za preprečitev večje krize."

Zunanji ministri so razpravljali tudi o dodatnih sankcijah proti posameznikom, povezanim s Hamasom, ter o možnih sankcijah proti nasilnim izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu. "Dejanja ekstremističnih naseljencev ogrožajo možnost za rešitev v obliki dveh držav in povečujejo priljubljenost Hamasa na Zahodnem bregu, s tem pa ogrožajo varnost in stabilnost tako Izraelcev kot Palestincev," je še dodala ministrica Fajon.

Ministrica je podprla neodvisno preiskavo, ki jo vodi nekdanja francoska ministrica Colonna, katere cilj je ponovno vzpostaviti zaupanje donatorjev in nadaljnjo humanitarno podporo UNRWA v Gazi.

Ministri so se srečali s koordinatorko Organizacije združenih narodov (OZN) za humanitarne zadeve in rekonstrukcijo Gaze, Sigrid Kaag, kateri se je ministrica zahvalila za deljenje vpogledov in ji izrazila nadaljnjo podporo pri izvajanju mandata, ki ji ga je zaupal Varnostni svet Združenih narodov. Sigrid Kaag je ministrom predstavila humanitarne potrebe in pozvala k politični ter materialni podpori.

Zunanjim ministrom se je uvodoma preko konferenčnega klica pridružil ukrajinski minister za zunanje zadeve, Dmitro Kuleba, ki je predstavil aktualno dogajanje in potrebe Ukrajine. Ministrica Fajon je poudarila, da bo Slovenija še naprej pomagala Ukrajini, dokler bo to potrebno. Opozorila je tudi na načelo odgovornosti in pozvala k podpisu Ljubljansko-haaške konvencije kot pomemben korak v boju proti nekaznovanosti in iskanju pravice za žrtve najhujših mednarodnih kaznivih dejanj.

Ministre EU je na zasedanju nagovorila soproga preminulega Alekseja Navalnega, Julija Navalna, ki je predstavila prizadevanja ruske civilne družbe za drugačno, demokratično Rusijo. V luči smrti Navalnega, ki je konec preteklega tedna šokirala ves svet, je bila objavljena skupna izjava 27 držav članic EU, ki med drugim poziva k izpustitvi političnih zapornikov v Rusiji.

Pred začetkom zasedanjem je zjutraj v Bruslju potekalo tudi neformalno srečanje z generalnim direktorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafaelom Grossijem, kjer so ministri razpravljali o jedrski varnosti in varovanju jedrskih elektrarn v Ukrajini.

V nadaljevanju zasedanja je potekala razprava o povečanem angažmaju EU v Sahelu, usmerjena v pregled razmer, ki so posledica vse slabših političnih, varnostnih, socialnih, gospodarskih in humanitarnih razmer, z grožnjami prelivanja v celotno regijo.