Vlada je določila besedilo predloga novele Zakona o trošarinah, s katerim zvišujemo trošarine za tobačne izdelke in krepimo nadzor nad nepredelanim tobakom in mazalnimi olji. Za najbolj razširjene tobačne izdelke – cigarete – je predvideno približno triodstotno zvišanje trošarine, sicer pa je zvišanje odvisno od cenovne kategorije. Za tobak za segrevanje in za elektronske cigarete bo obdavčitev bolj primerljiva sosednjim državam. S predlogom novele dopolnjujemo opredelitev izdelkov, namenjenih vdihovanju, brez izgorevanja, ki lahko vključujejo morebitne nove izdelke, kot so zeliščni zvitki za segrevanje brez tobaka, elektronske vodne pipe in drugo. Ker se z zviševanjem obdavčitve trošarinskih izdelkov v Sloveniji zaznavno povečujejo aktivnosti glede nezakonite proizvodnje in trgovine s trošarinskimi izdelki z namenom izogibanja plačilu davkov ter drugih dajatev, z rešitvami v predlogu zakona krepimo tudi nadzor nad nepredelanim tobakom in mazalnimi olji ter uvajamo nadzor nad napravami za proizvodnjo tobačnih izdelkov.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij bo omogočil, da bo po novem spodbudo po zakonu lahko prejela tudi podružnica tujega podjetja, registrirana najkasneje v trenutku izplačila spodbude. Možnost pridobitve spodbude za podružnico tujega podjetja je novost, ki pomeni debirokratizacijo, s čimer se dodatno spodbujajo tuji investitorji, da vlagajo na območju Republike Slovenije. Možnost ustanovitve in pridobitve spodbude za podružnico tujega podjetja bo veljala zgolj za gospodarske družbe s sedežem v državah članicah EU. Za druge gospodarske družbe s sedežem v tretjih državah bo še vedno veljalo, da morajo pred izplačilom spodbude v Sloveniji ustanoviti oziroma registrirati gospodarsko družbo.

Vlada je sprejela tudi predlog novega Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki odpravlja neustavnost prvega zakona, hkrati pa uvaja dodatne izboljšave sodnega varstva nekdanjih imetnikov. Kot je znano, je Ustavno sodišče Republike Slovenije zaradi neustavne ureditve financiranja morebitnih odškodnin razveljavilo prvi Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Predlog novega zakona to neustavnost odpravlja, hkrati pa uvaja še dodatne rešitve, da bo sodno varstvo za nekdanje imetnike učinkovitejše.

S predlaganimi spremembami in dopolnitvami Zakona o prekrških se širijo pravice fizičnih in pravnih oseb na področju prekrškovnega prava. Predlog zakona uresničuje naslednje cilje:

• zagotoviti pravno predvidljivost v zvezi z zastaranjem pregona v prekrškovnem pravu;
• uravnotežiti pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije) in učinkovitost odločanja v hitrem prekrškovnem postopku;
• povečati pravno varnost pridržanih oseb;
• v primerih, ko je o prekrškovni zadevi odločalo Evropsko sodišče za človekove pravice, omogočiti način izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, prijateljske poravnave ali enostranske izjave države na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov. Na podlagi večkratnih pozivov distributerjev se z uredbo spreminja najvišja dovoljena višina marže za dizel z 0,0683 na 0,0783 eura/liter ter z 0,0694 na 0,0794 eura/liter neosvinčenega motornega bencina (NMB-95). Najvišja dovoljena višina marže za ekstra lahko kurilno olje (KOEL) ostaja nespremenjena. Zadržanje rasti marž bo pozitivno vplivalo na višino drobnoprodajnih cen določenih naftnih derivatov in s tem tudi na inflacijo. Inflacija v Sloveniji je še vedno nad povprečjem inflacije v evrskem območju, kar pomeni, da je treba postopoma zniževati stopnjo inflacije za preprečevanje njenih negativnih posledic na ljudi in poslovno okolje. Rast inflacije sproža rast cen končnih proizvodov in vpliva na cene kreditov, kar zmanjšuje sposobnost ljudi in podjetij, saj zavira potrošnjo in naložbe. V primeru, da se z Uredbo ne bi predlagale omejitve marž, bi se drobnoprodajne cene bencina in dizla zvišale bolj, kar lahko vpliva na konkurenčnost podjetij na mednarodnih trgih oziroma lahko vpliva na socialni položaj končnih potrošnikov.

Sprejela je tudi dva sklepa o humanitarni pomoči in tako namenila finančno pomoč Agenciji Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu (angleško United Nations Relief and Works Agency for Palestine Refugees in the Near East - UNRWA) v vrednosti 500.000 evrov, palestinskemu civilnemu prebivalstvu pa tudi materialno pomoč v obliki hrane in opremo za nastanitev v vrednosti 434.105 evrov.