Načrt ukrepov urejanja vodotokov nastaja skupaj z občinami
Namen delovnih pogovorov z župani je nadgraditi komunikacijo z občinami in jih vključiti v pripravo načrtov dela na vodotokih za leti 2024 in 2025.
Današnji, že sedmi obisk v nizu načrtovanih skupnih 16-ih obiskov je državna sekretarka zaključila z ogledom na vodotokih na delu porečja reke Save, ki leži v občinah Žiri, Gorenja vas-Poljane, Železniki, Škofja Loka, Medvode, Jezersko, Preddvor, Šenčur in Kranj. V letu 2023 je bilo na tem območju v okviru izrednih ukrepov izvedenih 83,1 km del, zaključenih je bilo 170 delovišč.
V ponedeljek si je državna sekretarka ogledala del porečja reke Drave, ki leži v občinah Kidričevo, Majšperk, Makole, Oplotnica, Rače-Fram, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Poljčane, Hajdina, Podlehnik, Videm, Zreče in Žetale, v torek pa del porečja Drave, ki leži v občinah Benedikt, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Lenart, Juršinci, Gorišnica, Pesnica, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Cerkvenjak, Trnovska vas in Kungota. V letu 2023 je bilo na tem območju v okviru izrednih ukrepov izvedenih 31 km del in zaključenih 24 delovišč.
V sredo si je dr. Kegljevič Zagorc ogledala del porečja reke Save, ki leži v občinah Ljubljana, Vodice, Cerklje na Gorenjskem, Komenda, Mengeš, Trzin, Domžale, Kamnik, Lukovica, Moravče, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Log-Dragomer, Vrhnika, Borovnica, Brezovica, Ig, Škofljica, Grosuplje in Ivančna gorica. V letu 2023 je bilo na tem območju v okviru izrednih ukrepov izvedenih 103 km del in zaključenih 82 delovišč.
Na delovnih srečanjih z župani teh območij je bila v ospredju priprava načrtov za izvedbo sanacij in investicij v letih 2024 in 2025. Državna sekretarka dr. Kegljevič Zagorc je ob tem poudarila, da je namen terenskih obiskov, ki se bodo nadaljevali do sredine marca, izboljšanje komunikacije z občinami: "Kar se tiče urejanja vodotokov, je v preteklosti komunikacija med občinami in ministrstvom manjkala. Predvsem je pomembno, da občine vključimo v pripravo načrtov, saj najbolje poznajo svoj teren in težave. Občine smo zato pozvali, naj čimprej pregledajo predlog načrta ukrepov, ki smo jim ga posredovali.«
V prihodnjih tednih bo izvedenih še devet ogledov in delovnih sestankov.
V lanskih poplavah sta bili prizadeti dve tretjini slovenskega ozemlja. Zelo velika škoda je nastala na vodotokih in vodnogospodarski infrastrukturi ter na drugi javni infrastrukturi (ceste, mostovi, vodovodna in kanalizacijska omrežja, telekomunikacije, plinovodi in tako dalje).
Na celotnem območju Slovenije je bilo poškodovanih več kot 4000 kilometrov vodotokov, pri čemer so ključni problem predstavljali tako prodnati nanosi in čepi, ki so zmanjševali pretočnost strug, kot tudi poškodovane in načete brežine vodotokov, ki so bile podvržene nadaljnji eroziji ob povečanem vodostaju.
Direkcija Republike Slovenije za vode bo v letu 2024 nadaljevala z izvajanjem izrednih ukrepov na tistih območjih oziroma vodotokih, kjer so ti ukrepi za zagotavljanje pretočnosti in stabilizacije brežin nujno potrebni. Dela v okviru izrednih ukrepov bi se predvidoma zaključila do konca meseca marca oziroma na kritičnih delih najkasneje do konca meseca junija 2024.
Naslednji teden se bosta minister za naravne vire in prostor Jože Novak in državna sekretarka dr. Lidija Kegljevič Zagorc mudila na delih porečja Mure, Save in Savinje.
-
Izredni ukrepi na vodotokih
Z njimi se po avgustovskih poplavah in plazovih odvrača neposredna nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ter zagotavlja predvsem pretočnost vodotokov.
-
Vzdrževanje vodotokov
Redna dela na vodotokih, ki jih opravljajo koncesionarji in potekajo ves čas, z njimi se vodna infrastruktura ohranja v dobrem stanju.
-
Sanacija vodotokov
S sanacijo se struge in brežine povrne v prvotno ali boljše stanje, kot je bilo pred nesrečo.
-
Nove investicije na vodotokih
Za zagotovitev večje odpornosti voda na podnebne spremembe, zlasti na poplavne dogodke, kar pomeni gradnjo nove vodne infrastrukture, ki bo zmanjševala poplavno ogroženost z gradnjo odpornejših vodnih objektov.
Ukrepi na vodotokih, s katerimi želimo doseči njihovo odpornost na podnebne spremembe, morajo biti med seboj usklajeni. Posamezni ukrepi namreč vplivajo na celotno porečje, so soodvisni in imajo vpliv tako dolvodno kot gorvodno. Vodotoki ne poznajo občinskih meja – zmanjšanje poplavne ogroženosti enega območja lahko spremeni naravo vodotoka in poveča ogroženost na drugem območju.
Da se temu izognemo, je ključen celovit pristop k urejanju vodotokov. Celovito urejanje vodotokov pomeni, da z ustreznimi ukrepi na izviru (povirju) zadržujemo plavje in nanose, v srednjem in spodnjem toku pa urejamo zadrževanje in kontrolirano razlivanje ter zmanjšujemo erozijske procese. Obenem pa se moramo zavedati in razumeti naravne procese povezane z vodotoki.
Odločitev, katero vrsto ukrepov izbrati, mora biti strokovno utemeljena. Težiti moramo k sonaravnim ureditvam vodotokov, kar pomeni, da moramo vodi dati prostor, načrtovati ukrepe, s katerimi ne škodujemo obvodnim habitatom, ter urejati struge vodotokov in graditi vodnogospodarske objekte, s katerimi preprečimo škodljivo delovanje voda. Glede na dejstvo, da poplavni dogodki so in bodo vse pogostejši, pa morajo biti ukrepi tudi podnebno odporni.
Vodi moramo dati potreben prostor, predvsem pa moramo celovito urejanje razširiti na ozaveščanje slehernega posameznika in preprečevati slabe prakse (neočiščeni gozdovi, skladiščenje bal, lesa in drugega materiala ob vodotokih, nelegalno poseganje v struge vodotokov ali izkoriščanje vodnega potenciala, nestrokovna izvedba premostitvenih objektov), s čimer lahko bistveno izboljšamo poplavno odpornost.
Minister Novak s sodelavci bo županom predstavil načrt dela na vodotokih v naslednjih dveh letih
Predstavniki vodstva Ministrstva za naravne vire in prostor bodo v februarju in marcu skupaj s sodelavci ter predstavniki Direkcije Republike Slovenije za vode obiskali vsa porečja v Sloveniji, si ogledali stanje na vodotokih in se srečali s tamkajšnjimi župani.