Gre za postopek, v katerem Meddržavno sodišče obravnava širok spekter očitanih spornih ravnanj Izraela vse od leta 1967 naprej na celotnem okupiranem palestinskem ozemlju, torej v Gazi in na Zahodnem bregu, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom. Sodišče bo pravne posledice očitanih spornih praks presojalo z vidika mednarodnega prava, mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic ter sprejetih resolucij Generalne skupščine in Varnostnega sveta OZN.

Slovenija je 23. februarja 2024 v ustni obravnavi pred Meddržavnim sodiščem v Haagu poudarila, da pravice palestinskega ljudstva do samoodločbe ni mogoče izpodbijati. Deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije navaja samoodločbo narodov kot enega od temeljev za doseganje cilja okrepljenega multilateralnega sistema. "Slovenski narod je lahko uveljavil svojo pravico do samoodločbe v okoliščinah, ki so Sodišču dobro znane, in svobodno ustanovil svojo suvereno in neodvisno državo. Glede na svojo zgodovino je Republika Slovenija prepričana, da je pravica do samoodločbe bistven in nepogrešljiv steber mednarodnega pravnega reda," je v nastopu pred sodiščem poudaril strokovnjak za mednarodno pravo, ki v postopku zastopa slovenska stališča, dr. Daniel Müller.

Palestinsko ljudstvo svoje pravice do samoodločbe v skladu z mednarodnim pravom vse do danes ni moglo uveljavljati. Okupacija palestinskega ozemlja in politika ustanavljanja naselbin na tem ozemlju ter gradnja zidu s strani Izraela predstavljajo znatno oviro za ustanovitev države Palestine.

Okupacijsko silo, torej Izrael, pa zavezujeta tudi prepoved trajne spremembe statusa okupiranega ozemlja ter načelo, da je lahko vojna okupacija izključno začasne narave. "Prakse in politike, ki jih Izrael kot okupacijska sila izvaja na zasedenem palestinskem ozemlju, ne spoštujejo osnovnih obveznosti mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. Meddržavno sodišče je to potrdilo že leta 2004 v zvezi z gradnjo zidu. Kolonizacija zasedenega palestinskega ozemlja, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, in ustanavljanje naselij z namenom uvedbe trajnih demografskih sprememb, razseljevanje Palestincev ter uničevanje njihovih domov in premoženja pa so se od takrat le še pospešili," je poudaril dr. Müller. Okupacijske sile so med drugim odgovorne tudi za oskrbo civilnega prebivalstva s prehrano, vodo in zdravstveno nego.

Na vse te obveznosti in dolžnosti je Slovenija okupacijsko silo Izrael že večkrat opozorila, v svojih političnih nastopih v mednarodnih organizacijah pa stalno opozarja tudi na obveznost držav, da skupaj z drugimi državami ali ločeno spodbujajo uresničevanje načela enakopravnosti in samoodločbe narodov v skladu z določbami Ustanovne listine OZN. Prav tako so se države pogodbenice Ženevskih konvencij zavezale da bodo zagotavljale, da se dolžnosti iz konvencij spoštuje v vseh okoliščinah.

Države morajo tako ne le sodelovati, ampak z uporabo zakonitih pravnih sredstev doseči, da se vse mednarodnopravne kršitve odpravi. Države so tudi zavezane, da razmer, ki so zaradi kršitev Izraela nastale na zasedenem palestinskem ozemlju, ne priznajo in ne nudijo pomoči ali podpore pri njihovem ohranjanju.

"Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da kljub dolgoletnim prizadevanjem Organizacije združenih narodov ter številnim resolucijam Generalne skupščine in Varnostnega sveta pogajanja o rešitvi dveh držav ostajajo na mrtvi točki in se zdi možnost za njihov napredek vse manj verjetna. Slovenija ob tem poudarja, da je celovito rešitev mogoče doseči le s pogajanji na podlagi meja iz leta 1967 in z vzpostavitvijo dveh suverenih, demokratičnih držav, ki bi sobivali v miru in varnosti, ob polnem spoštovanju mednarodnega prava," je povedal predstavnik Slovenije, pravni svetovalec na veleposlaništvu Slovenije v Haagu Helmut Hartman.

Slovenija zato od akterjev mednarodne skupnosti, še posebej od stalnih članic Varnostnega sveta OZN ter OZN in EU, pričakuje bolj ambiciozen, odgovoren in usklajen pristop, ki bo v konstruktivno podporo bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu in bo pripeljal do mirnega in trajnega sožitja obeh narodov in rešitve dveh držav, kot izhaja iz Deklaracije o trenutnih razmerah na območju Palestine in Izraela, ki jo je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 28. novembra 2023.

Dr. Müller je nastop Slovenije zaključil s simboliko: "Slika Paula-Alberta Besnarda, ki krasi to sodno dvorano, nas opominja na glavno načelo sodobnega pravnega reda: "Mir s pravičnostjo". Republika Slovenija je trdno prepričana, da lahko dosledno spoštovanje mednarodnega prava, katerega poglavitni sodni organ je to sodišče, konča nesprejemljive in neznosne razmere na Bližnjem vzhodu ter prispeva k prizadevanjem za pravičen in trajen mir, ki bo vsem državam v regiji omogočil varno življenje."

Slovenija je na ustni obravnavi pred Meddržavnim sodiščem sodelovala na podlagi sklepa vlade z 10. januarja 2024. Slovenija verjame, da lahko svetovalno mnenje pomembno prispeva k s pogajanji doseženi, sporazumni in na podlagi mednarodnega prava sprejeti rešitvi. Pravna načela in pravila, na podlagi katerih je sodišče zaprošeno za svetovalno mnenje, predstavljajo temelj za mirno, pravično, trajno in celovito rešitev palestinskega vprašanja.