Na zasedanju bo Slovenija namenila posebno pozornost pravici do čistega, zdravega in trajnostnega okolja, manjšinam, otrokovim pravicam in pravicam žensk ter hudim kršitvam človekovih pravic po svetu, tudi v Gazi in Ukrajini.

Ministrica Tanja Fajon je v nagovoru tudi v kontekstu nedavne 75. obletnice Splošne deklaracije človekovih pravic kot temelja mednarodnopravne ureditve človekovih pravic izpostavila, da se "delo na človekovih pravicah nikoli ne konča." Spomnila je na človeško trpljenje ob ruski agresiji na Ukrajino in v konfliktu v Gazi ter v vrsti drugih oboroženih konfliktov po svetu. Slovenija tem situacijam ter hudim in sistematičnim kršitvam človekovih pravic posveča posebno pozornost tudi v okviru prizadevanj v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov (OZN). Ministrica je poudarila pomen odgovornosti za grozodejstva in hude kršitve človekovih pravic ter spodbudila države, da se pridružijo več kot tridesetim državam, ki so 14. februarja 2024 podpisale Ljubljansko-haaško konvencijo o medsebojni pravni pomoči in izročitvi.

Ministrica je podprla delo visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice in njegovega urada ter spomnila, da ima SČP na razpolago številna orodja za obravnavo izzivov na področju človekovih pravic. Močna civilna družba in krepitev odpornosti družb sta ključna pri zoperstavljanju poglabljanju neenakosti ter kršitvam in zlorabam človekovih pravic.

Med globalnimi izzivi, ki predstavljajo tveganje za človekove pravice, je izpostavila nove tehnologije, umetno inteligenco, podnebne spremembe, pandemije in hitre demografske spremembe. Ob koncu nastopa je pozvala k vpenjanju človekovih pravic v zaključni dokument Vrha Združenih narodov za prihodnost, ki bo septembra 2024, in spomnila na kandidaturo Slovenije v SČP za obdobje 2026-2028.

Slovenija bo tudi na tokratnem zasedanju SČP posebej aktivna pri vsebinah, ki so med prioritetami slovenske zunanje politike na področju človekovih pravic. Skupaj s Kostariko, Maldivi, Marokom in Švico bo vložila resolucijo o okolju in človekovih pravicah, na katero se veže mandat posebnega poročevalca za pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja, skupaj z Avstrijo in Mehiko pa resolucijo o pravicah pripadnikov manjšin. Kot v preteklih letih bo na razpravi o pravicah otrok sodeloval predstavnik slovenskih otrok. Slovenija bo svoj prispevek k nekaterim vsebinam podkrepila tudi s soorganizacijo dogodkov glede enakovredne zastopanosti žensk v multilateralnem sistemu, glede pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja ter za pogovor s posebno predstavnico generalnega sekretarja Združenih narodov proti nasilju nad otroki ob robu zasedanja.

Na 55. zasedanju SČP bodo poleg splošnih razprav na dnevnem redu potekale tudi obravnave poročil visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice o okupiranih palestinskih ozemljih, Ukrajini, Sudanu, Mjanmaru, Venezueli, Haitiju, Belorusiji, Demokratični ljudski republiki Koreji in Demokratični republiki Kongo ter poročilih posebnih postopkov o Afganistanu, Južnem Sudanu, Iranu, Demokratični ljudski republiki Koreji, Mjanmaru, Ukrajini, Eritreji, Kolumbiji, Venezueli, Maliju, Nikaragvi in Srednjeafriški republiki. Del zasedanja bo namenjen tematskim razpravam o okolju, manjšinah, osebah z invalidnostmi, pravici do zasebnosti, svobodi veroizpovedi, zagovornikih človekovih pravic, otrocih v oboroženih spopadih, nasilju nad otroci in drugim.