Osrednja tema tokratnega zasedanja ministrov Evropske unije (EU) za kmetijstvo je bilo iskanje skupnih rešitev za hiter in strukturen odziv EU na krizo v kmetijskem sektorju. Svet je z veliko večino potrdil predlog kratkoročnih ukrepov za odzivanje na krize, ki jih je predstavila Evropska komisija (EK). Številne države članice so se zavzele, da je treba proučiti možnosti sprejetja ukrepov, za katere bi bila potrebna revizija osnovne zakonodaje. Strinjale so se, da se je pri tem treba omejiti na ključna področja, ki so prilagoditev zahtev o dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih, pospešitev in poenostavitev postopkov spreminjanja strateških načrtov ter zmanjšanje bremen za kmete, ki izhajajo iz pregledov in sankcij. Podrobnosti izvedbe teh ukrepov bodo pripravile delovne skupine Sveta skupaj z EK in o njih poročale na naslednjem zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo marca letos.

V razpravi je državna sekretarka predstavila predloge Slovenije za obravnavanje težav, s katerimi se spoprijemajo kmetje. »Danes smo tu zato, da skupaj najdemo rešitve, s katerimi lahko takoj obravnavamo nekatere probleme, in da ocenimo možnosti za temeljitejše spremembe. Pozornost mora biti na poenostavitvah in zmanjševanju administrativnih bremen za kmete«, je poudarila državna sekretarka. Ob tem je dodala, da je pri zahtevah o dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih za Slovenijo pomembno, da se omogočita večja prožnost in upoštevanje nacionalnih posebnosti, tako da se kmetijska proizvodnja ne omejuje prekomerno. »Zelo pomemben je tudi predlog Komisije, da bi se za manjše kmetije predvidele izjeme glede nadzora pogojenosti, medtem ko bi lahko številne manjše probleme odpravili s spremembo strateških načrtov«.

Državna sekretarka Knez je glede zadev, ki bi jih bilo treba obravnavati srednje- in dolgoročno, poudarila, da je treba okrepiti ukrepe skupne kmetijske politike (SKP) za upravljanje kriznih razmer in odzivanje na njih, in sicer tako v okviru skupne tržne ureditve in kmetijske rezerve kot tudi na nacionalni ravni. »Slovenija želi znova poudariti skupni slovensko-hrvaški predlog, da se lahko določen del nacionalnih ovojnic SKP uporabi za odziv na krize, s katerimi se spoprijemamo na ravni držav članic«. Poleg tega Slovenija predlaga nadgradnjo direktive o nepoštenih trgovinskih praksah, saj mora izboljšanje položaja kmetov v prehranski verigi ostati prednostna naloga. Po besedah državne sekretarke je treba v okviru trgovinske politike zagotoviti tudi, da se od držav, od koder se uvažajo proizvodi, zahteva izvajanje enakih standardov, kot jih morajo izvajati kmetje v EU. Državna sekretarka je umik predloga EK o trajnostni rabi pesticidov označila za pravilno odločitev. »Obravnava tega zakonodajnega predloga je namreč jasno pokazala, kako pomembno je, da se ob pripravi zakonodajnih aktov EU pripravijo temeljite presoje učinka, vključno s kvantitativno oceno posledic za kmetijski sektor in pridelavo hrane«.

Slovenija se je strinjala, da je bistveno ohraniti konkurenčnost kmetijskega sektorja, pri čemer morata biti v ospredju krepitev prehranske avtonomnosti ter spodbujanje trajnostnih in okolju prijaznejših kmetijskih praks. Pri tem je treba upoštevati načelo uravnoteženosti in sorazmernosti zahtev s področja okolja, naravovarstva in podnebja, saj je treba preprečiti negativni vpliv na proizvodni potencial kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetijskemu sektorju omogočiti izvajanje njegove primarne naloge, ki je proizvodnja hrane. Slovenija meni, da je rešitev za povečanje odpornosti kmetijskega sektorja na spremembe v okolju in njegove trdnosti spodbujanje raziskav in inovacij ter digitalizacije, pri čemer sta pomembna izmenjava znanj in učinkovit prenos znanja do kmetovalcev.

Ob današnjem zasedanju se je srečalo tudi zavezništvo devetih sredozemskih držav in držav članic južne Evropske unije, ki sodelujejo v skupini EUMED9 (Ciper, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Malta, Portugalska, Slovenija in Španija). Članice skupine so izmenjale mnenja in poglede o temah, ki so bile v ospredju današnjega Sveta za kmetijstvo in ribištvo.