Minister Novak s sodelavci tokrat na porečju reke Mure
Na porečju reke Mure, kamor sodijo občine Tišina, Mestna občina Murska Sobota, Beltinci, Črenšovci, Lendava, Razkrižje, Ljutomer, Veržej, Križevci, Radenci, Šentilj, Sveta Ana, Apače, Gornja Radgona, Sveti Jurij ob Ščavnici, Kuzma, Šalovci, Gornji Petrovci, Kobilje, Dobrovnik, Moravske Toplice, Puconci, Cankova, Odranci, Velika Polana, Turnišče, Hodoš, Grad, Rogašovci, Šalovci in Turnišče, je bilo v okviru izrednih ukrepov v letu 2023 in do danes zaključenih 50 delovišč in s tem delo na okoli 93 kilometrih vodotokov.
Minister in državna sekretarka sta delovni obisk začela dopoldne, ko sta skupaj s predstavniki Direkcije Republike Slovenije za vode in koncesionarjem na terenu preverila izvajanje del na nekaterih odsekih vodotokov ter na nasipih ob Muri.
Glede novih investicij, podnebno odpornih, ki zagotavljajo manjšo poplavno ogroženost na primer pri obnovi in gradnji nasipov, je minister Jože Novak izpostavil, da je denar v ta namen zagotovljen in da »kjer so prostorski načrti sprejeti, se že lahko začne s pripravo dokumentacije in zažene dveletni investicijski cikel. Kjer pa v občinah še niso uspeli doseči konsenza med različnimi deležniki in ga morda v naslednjih nekaj mesecih tudi ne bodo uspeli doseči, pa bo država pomagala s pripravo in sprejetjem državnega prostorskega načrta in investicijo izpeljala na ta način. Vseeno upam, da bo prišlo do konsenza med različnimi uporabniki tega prostora v prid lokalni skupnosti.«
Popoldne se je delegacija v Razkrižju sestala z županjami in župani naštetih občin. Predstavljena so jim bila že izvedena vzdrževalna dela in izredni ukrepi v letu 2023 ter predlog programa del javne službe za letošnje leto in predlog sanacij in investicij v letih 2024 in 2025.
V skladu s sanacijskim programom bodo ureditve potekale predvidoma od dveh do petih let. V izvajanje sanacij in investicij bodo občine aktivno vključene, zato si prizadevamo za njihovo večjo vključenost že pri oblikovanju programa dela, kar je tudi namen terenskih obiskov in srečanj z župani, ki jih ta mesec izvajata minister in državna sekretarka.
»S tem, kar vidim na terenu, sem zadovoljen. Izredni ukrepi na vodotokih bodo zaključeni do konca junija, povečini pa že do konca marca, kar pomeni predvsem zagotavljanje pretočnosti,« je povedal minister Novak, in dodal, da se odslej povečuje tudi višina sredstev za vzdrževalna dela na vodotokih.
Na celotnem območju Slovenije je bilo v lanskih poplavah poškodovanih več kot 4000 kilometrov vodotokov pri čemer so ključno težavo predstavljali tako prodnati nanosi in čepi, ki so zmanjševali pretočnost strug, kot tudi poškodovane in načete brežine vodotokov, ki so bile podvržene nadaljnji eroziji ob povečanem vodostaju. Z izrednimi ukrepi, ki bodo zaključeni do konca junija letos, se zagotavlja predvsem pretočnost vodotokov. Izrednim ukrepom sledi sanacija, s katero se struge in brežine povrne v prvotno ali boljše stanje, kot je bilo pred nesrečo. Poleg sanacije pa so za zagotovitev večje odpornosti voda na podnebne spremembe, zlasti na poplavne dogodke, nujne tudi nove investicije na vodotokih, to je gradnjo nove vodne infrastrukture za zmanjševanje poplavne ogroženosti.
Na povabilo pomurskega poslanca Tineta Novaka se je minister ob v prostorih Občine Moravske Toplice zvečer udeležil še 2. zasedanja delovne skupine za izgradnjo vzhodne obvoznice v Murski Soboti.
Včeraj, 27. februarja 2024, si je državna sekretarka dr. Lidija Kegljevič Zagorc s sodelavci ogledala potek del na delu porečja srednje Save, ki leži v občinah Dol pri Ljubljani, Šmartno pri Litiji, Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik. V letu 2023 je bilo v občinah Litija in Dol pri Ljubljani zaključenih 5 delovišč z izvedenimi izrednimi ukrepi na približno 14 kilometrih vodotokov.
Jutri, v sredo, 28. februarja 2024 pa si bo državna sekretarka ogledala izvajanje del na območju porečja reke Save, ki leži v občinah Sodražica, Ribnica, Loški potok, Kočevje, Osilnica, Kostel, Dobrepolje, Velike Lašče, Cerknica, Bloke, Loška dolina, Logatec.
-
Izredni ukrepi na vodotokih
Z njimi se po avgustovskih poplavah in plazovih odvrača neposredna nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ter zagotavlja predvsem pretočnost vodotokov.
-
Vzdrževanje vodotokov
Redna dela na vodotokih, ki jih opravljajo koncesionarji in potekajo ves čas, z njimi se vodna infrastruktura ohranja v dobrem stanju.
-
Sanacija vodotokov
S sanacijo se struge in brežine povrne v prvotno ali boljše stanje, kot je bilo pred nesrečo.
-
Nove investicije na vodotokih
Za zagotovitev večje odpornosti voda na podnebne spremembe, zlasti na poplavne dogodke, kar pomeni gradnjo nove vodne infrastrukture, ki bo zmanjševala poplavno ogroženost z gradnjo odpornejših vodnih objektov.
Ukrepi na vodotokih, s katerimi želimo doseči njihovo odpornost na podnebne spremembe, morajo biti med seboj usklajeni. Posamezni ukrepi namreč vplivajo na celotno porečje, so soodvisni in imajo vpliv tako dolvodno kot gorvodno. Vodotoki ne poznajo občinskih meja – zmanjšanje poplavne ogroženosti enega območja lahko spremeni naravo vodotoka in poveča ogroženost na drugem območju.
Da se temu izognemo, je ključen celovit pristop k urejanju vodotokov. Celovito urejanje vodotokov pomeni, da z ustreznimi ukrepi na izviru (povirju) zadržujemo plavje in nanose, v srednjem in spodnjem toku pa urejamo zadrževanje in kontrolirano razlivanje ter zmanjšujemo erozijske procese. Obenem pa se moramo zavedati in razumeti naravne procese povezane z vodotoki.
Odločitev, katero vrsto ukrepov izbrati, mora biti strokovno utemeljena. Težiti moramo k sonaravnim ureditvam vodotokov, kar pomeni, da moramo vodi dati prostor, načrtovati ukrepe, s katerimi ne škodujemo obvodnim habitatom, ter urejati struge vodotokov in graditi vodnogospodarske objekte, s katerimi preprečimo škodljivo delovanje voda. Glede na dejstvo, da poplavni dogodki so in bodo vse pogostejši, pa morajo biti ukrepi tudi podnebno odporni.
Vodi moramo dati potreben prostor, predvsem pa moramo celovito urejanje razširiti na ozaveščanje slehernega posameznika in preprečevati slabe prakse (neočiščeni gozdovi, skladiščenje bal, lesa in drugega materiala ob vodotokih, nelegalno poseganje v struge vodotokov ali izkoriščanje vodnega potenciala, nestrokovna izvedba premostitvenih objektov), s čimer lahko bistveno izboljšamo poplavno odpornost.