Kot je v svojem govoru dejala ministrica Bratušek, je zastavljena časovna dinamika gradnje zahtevna, ob nastopu mandata smo jo v sodelovanju z vsemi partnerji v projektu ponovno preučili in pospešili, pri čemer smo izhajali iz zaveze, da ne bomo obljubljali nemogoče, pač pa dosledno terjali kakovosten in poln angažma vseh, ki smo tako ali drugače vključeni v realizacijo tega ambicioznega projekta.

Da to niso le besede, ampak dejanja, dokazuje današnji dogodek in tempo, ki vodi do končnega cilja: zaključek gradnje do konca leta 2025, tako da bo v letu 2026 lahko po progi že zapeljal prvi vlak.

Viadukt Vinjan je prvi železniški viadukt v Sloveniji, ki se je gradil s tehnologijo prostokonzolne gradnje. Na tak način je bil sicer zgrajen avtocestni viadukt Črni Kal. To je pomembno predvsem z vidika ponovnega oživljanja in strokovne rasti slovenske gradbene panoge, ki  je v preteklosti že znala graditi mostove s tehnologijo prostokonzolne gradnje, s propadom velikih gradbenih podjetij okrog leta 2008 pa je to znanje v veliki meri žal zamrlo, je dejala ministrica Bratušek.

Na projektu drugi tir bodo zelo kmalu doseženi še številni pomembni mejniki: v drugi četrtini leta (predvidoma maja) bodo izkopani vsi predori na trasi drugega tira. Gre za 37 kilometrov predorov, kar je več kilometrov predorov, kot se jih je zgradilo na celotnem avtocestnem omrežju v samostojni Sloveniji. V štirih letih se bo torej zgradilo več predorov, kot se jih je v 30. letih na avtocestnem omrežju, je poudarila ministrica Bratušek.

Kmalu se bodo pričela tudi pripravljalna dela Sklopa 3, to so železniški in predorski sistemi. Del teh del se bo opravljal sočasno z gradbenimi deli, ki zdaj potekajo na trasi, kar pomeni dodaten prihranek časa, je še povedala ministrica Bratušek in ob zaključku slavnostnega nagovora  dejala, da komaj čakamo, da se bomo leta 2026 po tej progi lahko zapeljali in pogledali čudovite razglede na Jadransko morje, ki so najbolj vidni prav iz sredine viadukta Vinjan.