Ministri so imeli priložnost izmenjati dobre prakse in razmisleke o možnih načinih ukrepanja na nacionalni in evropski ravni s ciljem povečati podporo mobilnosti v evropskem izobraževalnem prostoru. V okviru razprave, ki se je osredotočala predvsem na vprašanje nacionalnih značilnosti posameznih držav danes in v prihodnosti ter evropske podpore, ki bi jo lahko predvideli za spodbujanje dostopne in trajnostne mobilnosti za vse, je minister dr. Papič izpostavil predvsem pomen študentske mobilnosti kot eno od najpomembnejših priložnosti, ki jih Evropska unija ponuja mladim. Študentska mobilnost spodbuja izmenjavo znanja, omogoča graditev prijateljskih vezi in prispeva k razvoju skupne evropske identitete.

Evropska komisija si je zadala ambiciozen cilj, doseči, da bi bilo do leta 2030 v študentsko mobilnost vključenih 25 odstotkov diplomantk in diplomantov. Da bi ta ambiciozen cilj dosegli, ga je potrebno podpreti s konkretnimi načrti in ukrepi, je poudaril minister dr. Papič.

Začeti je treba z razširjeno definicijo učne mobilnosti, ki bi poleg fizične morala vključevati tudi virtualno mobilnost, kadar gre za posebne okoliščine, kot so pandemije, naravne nesreče in podobno. Spodbujati bi bilo treba tudi krajše oblike izmenjav, kot so raziskovalni projekti, pripravništva, jezikovni tečaji, ter jih priznavati kot pomembne izkušnje mobilnosti. To lahko prispeva k bolj vključujoči mobilnosti. Ključnega pomena so prav tako enake možnosti, zato finančne ovire ne smejo preprečevati nadarjenim posameznikom, da sodelujejo v programih mobilnosti.

Mladi Evropejci in Evropejke izkazujejo močno okoljsko ozaveščenost, zato je pomembno zagotoviti smernice in finančno podporo za okolju prijazne možnosti potovanj, je dejal minister dr. Papič in poudaril, da je študentska mobilnost tudi ključni gradnik evropskih univerzitetnih zavez, na kar ne gre pozabiti, ko bomo v prihodnje načrtovali skupno evropsko diplomo.