Reke ne poznajo občinskih meja – ukrepi na porečjih morajo biti med seboj usklajeni
Na delovnem sestanku so predstavniki ministrstva in direkcije županom občin Velenje, Šoštanj, Žalec, Celje, Laško, Vojnik, Dobrna, Vitanje, Mislinja, Vransko in Tabor predstavili že izvedena vzdrževalna dela in izredne ukrepe v letu 2023, predlog programa del javne službe za letošnje leto in predlog načrta sanacij in investicij v letih 2024 in 2025. V skladu s sanacijskim programom bodo ureditve potekale predvidoma od dveh do petih let. V izvajanje sanacij in investicij bodo občine aktivno vključene, predloge bodo lahko podale že pri pripravi programa dela, kar je tudi namen terenskih obiskov in srečanj z župani, ki jih ta mesec izvajata minister in državna sekretarka.
Minister Jože Novak: »Danes sem bil na terenu in pregledal izvedbo izrednih ukrepov na vodotokih. Z župani smo ugotovili, da so bila izredno dobro izvedena. Predstavili smo načrt dela, župani bodo v naslednjih 14 dneh podali svoje predloge in priporočila. Pripravili smo tudi predlog dolgoročnega programa sanacij, kjer je obseg del v višini 120 milijonov, namenjen trajnemu reševanju zadev. V pripravi je dopolnjena hidrološka hidravlična študija, ki upošteva minule poplave in dolgoročno rešuje odpornost na podnebne spremembe. Pripravlja se tudi celovit program za dolino, v okviru katerega bodo nastali trije državnoprostorski načrti.«
Župani so predstavili svoje dosedanje izkušnje in težave, s katerimi so se v preteklih letih srečevali pri vprašanju urejanja in čiščenja posameznih strug in brežin. Tako kot na vseh dosedanjih srečanjih, pa je bilo izraženo tudi zadovoljstvo ob spremenjenem načinu dela, ki vključuje več sodelovanja z občinami.
Na danes obravnavanem območju porečja Savinje je bilo v okviru izrednih ukrepov v letu 2023 in do danes zaključenih 29 delovišč in s tem delo na okoli 110 kilometrih vodotokov.
Pred dvema tednoma je delegacija obiskala vodotoke in občine, ki ležijo v zgornjem delu porečja Savinje in v okviru obeh obiskov je bilo poudarjeno, da je potrebno vodotoke urejati celovito. Zato je namen ministrstva, da se ob aktivni vključitvi občin v prihodnjih letih na vodotokih izvedejo takšne sanacije in investicije, ki bodo za prebivalce in njihovo imetje zagotavljale čim večjo poplavno odpornost.
Državna sekretarka dr. Lidija Kegljevič Zagorc: »Pristop k celovitim ureditvam mora biti strokoven, pri čemer je upoštevanje podnebnih sprememb nujno izhodišče za izračun potrebnih volumnov zadrževanja voda. Pomembno je, da izvajamo ukrepe tako na samem povirju vodotokov, kjer zadržujemo plavje in nanose, kot tudi v nadaljevanju, ko urejamo zadrževanje in kontrolirano razlivanje vodotokov ter zmanjšujemo erozijske procese vodotokov. Ukrepi, ki se izvajajo na vodotokih, morajo biti medsebojno usklajeni, saj je treba upoštevati njihovo soodvisnost in stremeti k čim večjemu končnemu učinku v smislu večje poplavne odpornosti.«
Na celotnem območju Slovenije je bilo v lanskih poplavah poškodovanih več kot 4000 kilometrov vodotokov pri čemer so ključno težavo predstavljali tako prodnati nanosi in čepi, ki so zmanjševali pretočnost strug, kot tudi poškodovane in načete brežine vodotokov, ki so bile podvržene nadaljnji eroziji ob povečanem vodostaju. Z izrednimi ukrepi, ki bodo zaključeni do konca junija letos, se zagotavlja predvsem pretočnost vodotokov. Izrednim ukrepom sledi sanacija, s katero se struge in brežine povrne v prvotno ali boljše stanje, kot je bilo pred nesrečo. Poleg sanacije pa so za zagotovitev večje odpornosti voda na podnebne spremembe, zlasti na poplavne dogodke, nujne tudi nove investicije na vodotokih, to je gradnjo nove vodne infrastrukture za zmanjševanje poplavne ogroženosti.
Cilj delovnih obiskov ob vodotokih po Sloveniji je pregled izvedenih del v okviru izrednih ukrepov in vzdrževalnih del v javno korist ter oblikovanje predloga načrta sanacijskih in investicijskih del na vodotokih v prihodnjih dveh letih.
V sredo, 28. februarja 2024, si je državna sekretarka dr. Kegljevič Zagorc s sodelavci ogledala potek del na delu porečja srednje Save, ki leži v občinah Sodražica, Ribnica, Loški potok, Kočevje, Osilnica, Kostel, Dobrepolje, Velike Lašče, Cerknica, Bloke, Loška dolina, Logatec.
-
Izredni ukrepi na vodotokih
Z njimi se po avgustovskih poplavah in plazovih odvrača neposredna nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ter zagotavlja predvsem pretočnost vodotokov.
-
Vzdrževanje vodotokov
Redna dela na vodotokih, ki jih opravljajo koncesionarji in potekajo ves čas, z njimi se vodna infrastruktura ohranja v dobrem stanju.
-
Sanacija vodotokov
S sanacijo se struge in brežine povrne v prvotno ali boljše stanje, kot je bilo pred nesrečo.
-
Nove investicije na vodotokih
Za zagotovitev večje odpornosti voda na podnebne spremembe, zlasti na poplavne dogodke, kar pomeni gradnjo nove vodne infrastrukture, ki bo zmanjševala poplavno ogroženost z gradnjo odpornejših vodnih objektov.
Ukrepi na vodotokih, s katerimi želimo doseči njihovo odpornost na podnebne spremembe, morajo biti med seboj usklajeni. Posamezni ukrepi namreč vplivajo na celotno porečje, so soodvisni in imajo vpliv tako dolvodno kot gorvodno. Vodotoki ne poznajo občinskih meja – zmanjšanje poplavne ogroženosti enega območja lahko spremeni naravo vodotoka in poveča ogroženost na drugem območju.
Da se temu izognemo, je ključen celovit pristop k urejanju vodotokov. Celovito urejanje vodotokov pomeni, da z ustreznimi ukrepi na izviru (povirju) zadržujemo plavje in nanose, v srednjem in spodnjem toku pa urejamo zadrževanje in kontrolirano razlivanje ter zmanjšujemo erozijske procese. Obenem pa se moramo zavedati in razumeti naravne procese povezane z vodotoki.
Odločitev, katero vrsto ukrepov izbrati, mora biti strokovno utemeljena. Težiti moramo k sonaravnim ureditvam vodotokov, kar pomeni, da moramo vodi dati prostor, načrtovati ukrepe, s katerimi ne škodujemo obvodnim habitatom, ter urejati struge vodotokov in graditi vodnogospodarske objekte, s katerimi preprečimo škodljivo delovanje voda. Glede na dejstvo, da poplavni dogodki so in bodo vse pogostejši, pa morajo biti ukrepi tudi podnebno odporni.
Vodi moramo dati potreben prostor, predvsem pa moramo celovito urejanje razširiti na ozaveščanje slehernega posameznika in preprečevati slabe prakse (neočiščeni gozdovi, skladiščenje bal, lesa in drugega materiala ob vodotokih, nelegalno poseganje v struge vodotokov ali izkoriščanje vodnega potenciala, nestrokovna izvedba premostitvenih objektov), s čimer lahko bistveno izboljšamo poplavno odpornost.