3. marca 1973 je bila v Washingtonu sklenjena Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (angleško Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora - CITES).

Konvencija CITES ima danes 184 pogodbenic ter zagotavlja različne stopnje zaščite več kot 38.000 živalskim in rastlinskim vrstam, naslavlja nadzor in pregon kršiteljev ter boj proti organiziranemu kriminalu. Konvencija je v Slovenji začela veljati leta 2000.

Letošnja tema svetovnega dneva nas seznanja z digitalnimi inovacijami, ki prispevajo k varstvu narave. Obenem prevprašuje izzive razvoja digitalne povezanosti za dobro ljudi in planeta. V času hitrega tehnološkega napredka so namreč digitalne inovacije postale tudi močno orodje v rokah varuhov narave. Več o vsebini letošnjega svetovnega dne najdete na spletni strani svetovnega dne prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (v angleščini). 

Kako lahko digitalne inovacije prispevajo k varstvu prosto živečih živali in rastlin?

• Spremljanje z droni: Uporaba dronov za spremljanje prosto živečih živali in rastlin ter njihovega okolja.
• Projekti z uporabo kamer: projekti, kot je LIFE Lynx, ki uporabljajo pritrjene avtomatske kamere za spremljanje prosto živečih živali v njihovem naravnem okolju.
• Uporaba satelitskih posnetkov: Spremljanje stanja habitatov, rastišč in gozdov s pomočjo satelitskih posnetkov.
• Telemetrične ovratnice in druga orodja: Nameščanje telemetričnih ovratnic in drugih sledilnih naprav na prosto živeče živali za oddaljeno spremljanje njihovega gibanja ter njihovih drugih aktivnosti.
• Uporaba tehnologij okoljske deoksiribonukleinske kisline - DNK (angleško Environmental e-DNK) za monitoring vrst: Spremljanje prisotnosti vrst v okolju z analizo materialov iz okolja (voda, pajkove mreže in podobno, kjer so vrste pustile svoj DNK odtis.
• Povezovanje informacij: Projekti, kot je LIFE NarcIS, Naravovarstveni informacijski sistem, ki povezujejo informacije iz različnih virov ter omogočajo enostavnejši, hitrejši in nazornejši dostop do naravovarstvenih podatkov.

V Sloveniji usklajeno delujemo pri preprečevanju nezakonite trgovine

Za skupno usklajeno delovanje pri preprečevanju, nadzoru, odkrivanju in kaznovanju nezakonitih ravnanj pri trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami so v Sloveniji zadolženi: Ministrstvo za naravne vire in prostor, Inšpektorat za naravo in prostor, Finančna uprava, Policija in Zavod za varstvo narave.

Ministrstvo je v sodelovanju s pristojnimi organi v februarju 2024 izvedlo usposabljanje nadzornih organov. Izpostavljeni so bili  zakonodaja, primeri iz prakse in trendi zakonite, kot tudi nezakonite mednarodne trgovine z ogroženimi vrstami. Digitalna doba nas je tudi na tem področju postavila pred nove izzive: kot je na primer razširjena prodaja eksotičnih živalskih hišnih ljubljencev in zdravilnih pripomočkov (izdelanih iz živali in rastlin) po spletu kot tudi na temnem spletu.

Biotska pestrost in doseljevanje risa

Slovenija je biotsko bogata, saj je z več kot 37 odstotki površine svojega ozemlja, vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000), vodilna v EU. Do zdaj je bilo na območju Slovenije zabeleženih približno 15.000 živalskih vrst, 6000 rastlinskih vrst in 5000 vrst gliv. Med njimi je veliko endemičnih vrst, od tega med višjimi rastlinami 40 taksonov z 22 endemiti v ožjem smislu, torej s prevladujočo razširjenostjo v Sloveniji. Na našem ozemlju živi okrog 850 živalskih endemitov, vključno z jamskimi živalmi. Med njimi so vrste, ki so v neugodnem stanju. 

V resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja do leta 2030, katerega del je tudi nacionalni program varstva narave, so opredeljeni cilji in ukrepi za ohranjanje prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst v Sloveniji kot tudi naše zaveze na mednarodni ravni.

Eden od primerov dobre prakse je doseljevanje risa v Sloveniji v okviru projekta, ki je prikazan na spletni strani projekta LIFE Lynx. Evrazijski ris je vrsta, ki je že od leta 1975 vpisana na dodatek II konvencije CITES, zato z izboljševanjem populacije uresničujemo tudi cilje konvencije. V projekt je vključenih pet držav (Slovenija, Hrvaška, Italija, Slovaška in Romunija), njegov glavni cilj pa je preprečiti ponovno izumrtje dinarsko-jugovzhodne alpske populacije evrazijskega risa in njena dolgoročna ohranitev. Izpuščeni risi so opremljeni s telemetrično ovratnico. Pri projektu pa je pomembna tudi genetska analiza osebkov za spremljanje stopnje sokrvja dinarsko-jugovzhodne alpske populacije.

Zavod za varstvo narave in upravljalci zavarovanih območij, skupaj s strokovnimi institucijami in nevladnimi organizacijami, so vključeni v upravljanje in izvajajo številne projekte za izboljšanje stanja vrst in ekosistemov.