Na ministrskem srečanju je Slovenija sodelovala prvič, kar signalizira povečano pomembnost Južnega plinovoda, saj se Evropa in njene države članice spopadajo z izzivi na področju energije. Eden takšnih izzivov je povečana ozaveščenost o pomenu energetske varnosti, še posebej ob upoštevanju zaveze Evrope o zmanjšanju odvisnosti od ruskih fosilnih goriv.

Plin je tako v Sloveniji kot v Evropi pomemben del energetske mešanice, še posebej v industriji, zato tečejo prizadevanja za diverzifikacijo uvoza plina v Evropski uniji. Tudi Slovenija se zavzema za večjo razpršenost svoje plinske preskrbe, kar se izraža v podpisih sporazumov o solidarnostni preskrbi s plinom s Hrvaško in Italijo ter v zagotovitvi preskrbe s plinom iz Alžirije. »Južni plinski koridor je ključni mehanizem za zagotavljanje energetske preskrbe EU, pri čemer Azerbajdžan postaja zelo pomemben strateški partner,« je poudaril minister Kumer v nagovoru svojim ministrskim kolegom. Dodal je še, da je nujno treba pospešiti prizadevanja za razogljičenje in prehod na čistejše energetske vire.

Slovenija zato toplo pozdravlja zavezo, ki jo je lani na COP (angleško Conference of the Parties) podpisalo več kot 120 držav, da bo sodelovala pri potrojitvi svetovne nameščene zmogljivosti obnovljive energije na vsaj 11.000 gigavatov do leta 2030. Azerbajdžan je letos tudi gostitelj in predsedujoči konference COP29, ki bo potekala novembra v Bakuju. Minister Kumer je zaželel azerbajdžanskemu predsedstvu vse najboljše pri pripravah in uspešno konferenco, še posebej pri doseganju ambicioznega izida na področju financiranja.

V zadnjem sklopu dogodka je potekalo tudi bilateralno srečanje z ministrom za energijo Republike Azerbajdžan, Parvizom Shahbazovim, za okrepljeno sodelovanje na področju energije med Slovenijo in Azerbajdžanom.