Vlada ne podpira sprememb Zakona o evidencah na področju dela, ki ga je vložila skupina poslancev

Na današnji seji Odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada Republike Slovenije sprejela Mnenje o Predlogu zakona o spremembah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, prva obravnava, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec), in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.

V predlogu zakona je predlagano črtanje in spremembe členov Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list Republike Slovenije, številka 50/23), ki urejajo evidentiranje delovnega časa, kot ga določa ta novela, ki je bila sprejeta aprila 2023.

Predlagatelj je s predlogom z 22. decembra 2023 vložil vsebinsko enak predlog zakona kot 20. novembra 2023 in 7. decembra 2023. Vlada ne podpira tudi sedanjega predloga novele ZEPDSV-B. Bo pa po preučitvi vseh prejetih pripomb na novelo ponovno ocenila stanje in razloge za morebitne spremembe in dopolnitve trenutno veljavnega zakona in glede na ugotovitve po potrebi pristopila k novi noveli.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Poslovni in finančni načrt Slovenskega regionalno razvojnega sklada za leti 2024 in 2025

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji odbora za gospodarstvo sprejela Poslovni in finančni načrt Slovenskega regionalno razvojnega sklada (SRRS) za leti 2024 in 2025. Poslovni in finančni načrt SRRS (PFN 2024-2025) določa smernice delovanja SRRS v obdobju 2024 do 2025, pri čemer upošteva strateške in operativne usmeritve Evropske unije ter Republike Slovenije na področju regionalnega razvoja in zelenega prehoda. Finančne spodbude SRRS bodo izvajane v okviru štirih programov, in sicer: Podjetništvo; Kmetijstvo in gozdarstvo; Lokalne skupnosti in drugi deli javnega sektorja ter Neprofitne organizacije, v okviru katerih bodo na razpolago načrtovana sredstva. SRRS znotraj posameznega programa oblikuje finančne produkte, ki jih razpisuje preko javnih razpisov. V letih 2024 in 2025 bodo finančne spodbude usmerjene v projekte, ki bodo prispevali k brezogljičnemu gospodarstvu, k zelenemu prehodu, digitalni preobrazbi in družbeno odgovornim projektom, s fokusom v ustvarjanje konkurenčnega okolja za MSP, ki so temelj našega gospodarstva.

Finančni viri za izvajanje načrtovanih finančnih produktov v obravnavanem PFN 2024-2025 so: prosta lastna namenska sredstva SRRS, načrtovane dokapitalizacije za povečanje namenskega premoženja v letih 2024 in 2025 in sredstva po že sklenjenih pogodbah o izvajanju finančnih instrumentov (MKRR in MKGP). SRRS bo v navedenem dvoletnem obdobju realiziral 115,1 mio € plasmajev (65,3 mio € v letu 2024 in 49,8 mio € v letu 2025), v kar niso vštete morebitne dodatne naloge, ki jih SRRS kot izvajalski organ izvede za naročnike (praviloma ministrstva).

Slovenski regionalno razvojni sklad (SRRS) je javna finančna institucija Republike Slovenije, ki ima pomemben vpliv na spodbujanje skladnega regionalnega razvoja in razvoja podeželja. Pri oblikovanju finančnih programov in instrumentov se močno navezuje na državne strategije in politike regionalnega razvoja in razvoja podeželja, z namenom zmanjševanja razvojnih razlik med posameznimi regijami oziroma območji in trajnostno uravnoteženega razvoja Slovenije.

Vir: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj

Odgovor vlade na mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede varstvenega statusa volka

Na odboru je vlada sprejela Odgovor na mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede Predloga Evropske komisije Svetu EU za spremembo varstvenega statusa volka iz strogo zavarovane v zavarovano vrsto in ga pošlje Državnemu svetu.

Evropska komisija (EK) se je zavezala, da bo v letu 2023 opravila poglobljeno analizo vseh razpoložljivih znanstvenih in tehničnih podatkov o volku ter vseh drugih pomembnih okoliščin, da bi ocenila, ali je potrebna prilagoditev varstvenega statusa vrste. Poglobljena analiza, ki jo je komisija pripravila na podlagi prejetih podatkov tako s strani držav članic kot zainteresiranih javnosti, kaže, da se je populacija volkov v zadnjih dveh desetletjih znatno povečala. Zato je EK pripravila predlog sklepa Sveta EU o prilagoditvi statusa zaščite volka v okviru Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (tako imenovane Bernske konvencije). V sklepu predlaga, da se volku v okviru Bernske konvencije dodeli status »zavarovane živalske vrste« in ne več »strogo zavarovane živalske vrste«. O predlogu EK bo najprej odločal Svet EU, če bo ta predlog podprl, ga bo nato obravnaval in se do njega opredelil Stalni odbor Bernske konvencije, šele nato bi lahko sledila sprememba zakonodaje EU.

Vrnitev volka je velik uspeh pri ohranjanju vrst, obenem pa njegova vrnitev na območja, kjer ga ni bilo že desetletja, pomeni velik izziv za države, saj je to pogosto povezano z različnimi vrstami konfliktov. Na takšnih območjih, kjer volka desetletja ni bilo zaradi iztrebljanja, so se tradicionalna znanja in prakse upravljanja in varovanja pašne živine ob prisotnosti velikih zveri izgubile. V Sloveniji vedno več sredstev in napora vlagamo v preventivne ukrepe za zaščito premoženja ter v osveščanje ljudi o sobivanju z volkom, tako v okviru različnih projektov (LIFE SloWolf, LIFE DINALP BEAR, Carnivora Dinarica, LIFE WolfAlps EU, LIFE Wild Wolf, LIFE Varna paša, Pastirstvo za sobivanje), kot tudi v okviru rednih nalog Ministrstva za naravne vire in prostor, Zavoda za gozdove ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Sofinancira se nakup zaščitnih sredstev za preprečevanje škode, stroški za ureditev pašnikov in postavitev ograj ter izplačuje odškodnina.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Predlog soglasja o zakupu oglasnega prostora za projekt »EU projekt, moj projekt 2024«

Vlada je na odboru podala soglasje za zakup oglasnega prostora za projekt »EU projekt, moj projekt 2024«. Kot organ upravljanja evropske kohezijske politike ga bo izvedlo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR), ki mora komunicirati projekte, sofinancirane z evropskimi kohezijskimi sredstvi, s ciljem doseganja čim večje prepoznavnost tako evropske kohezijske politike kot tudi posameznih projektov. To nalogo mu kot organu upravljanja nalaga Uredba EU.

»EU projekt, moj projekt 2024« je nacionalna kampanja, kjer prijavitelji projektov, sofinanciranih z evropskimi sredstvi, pripravijo predstavitev svojega projekta v obliki celodnevnega dogodka za splošno javnost. Vsak se lahko predstavi s svojo zanimivo zgodbo preko dneva odprtih vrat, delavnic za mlajše in starejše, interaktivnih razstav, kulturnih ali športnih aktivnosti in drugega zabavnega dogajanja. MKRR za vse izbrane projekte nudi celostno oglaševanje v lokalnih, regionalnih, nacionalnih in spletnih medijih.

Vir: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj

Predlog soglasja o zakupu oglasnega prostora za projekt »Z evropskimi sredstvi pišemo dobre zgodbe«

Vlada je dala soglasje tudi za zakup oglasnega prostora za projekt »Z evropskimi sredstvi pišemo dobre zgodbe«. Kot organ upravljanja evropske kohezijske politike ga bo izvedlo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR), ki mora komunicirati projekte, sofinancirane z evropskimi kohezijskimi sredstvi, s ciljem doseganja čim večje prepoznavnost tako evropske kohezijske politike kot tudi posameznih projektov. To nalogo mu kot organu upravljanja nalaga Uredba EU.

S projektom »Z evropskimi sredstvi pišemo dobre zgodbe« želi MKRR povečati prepoznavnost projektov, ki so bili v Sloveniji uspešno uresničeni s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev. Projekt obsega pisanje člankov, fotografiranje projektov in objavo člankov v tedniku in dnevniku ter na spletni strani dnevnika oziroma tednika, in sicer v obdobju 1 leta.

Vir: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj