Povečanje odpornosti na podnebne spremembe zahteva celovito urejanje vodotokov
Kot izpostavlja minister za naravne vire in prostor Jože Novak, je pred državo velik izziv: poleg sanacije povzročene škode na vodotokih moramo začrtati tudi ukrepe, ki bodo dolgoročno povečali odpornost na poplavne dogodke, saj se bodo ti pojavljali vedno pogosteje.
»Ne moremo se delati, da podnebnih sprememb ni, poplave – in tudi suše – bodo vse pogostejše, na kar se moramo ustrezno pripraviti. Potreben bo družbeni konsenz. To ni več samo vprašanje urejanja voda ali zgolj prostorskega načrtovanja.« Jože Novak, minister
Podnebne spremembe pomembno vplivajo tudi na vodni režim in stanje voda: podnebni scenariji največje spremembe napovedujejo v vzhodnem delu Slovenije, in sicer izrazito povečanje pretokov s 100-letno povratno dobo že do leta 2040.
Ločeno urejanje vodotokov po posameznih občinah ne more prinesti želenega učinka, saj vode ne poznajo občinskih meja. Zmanjšanje poplavne ogroženosti enega območja lahko poveča ogroženost na drugem območju, zato je k urejanju vodotoka treba pristopiti celovito. Posamezni ukrepi namreč vplivajo na celotno porečje, tako dolvodno kot gorvodno, zato je pomembno, da ukrepe izvajamo tako na samem povirju vodotokov, kjer zadržujemo sedimente in plavje, kot tudi vzdolž vodotoka, kjer urejamo zadrževanje in kontrolirano razlivanje vode ter zmanjšujemo erozijske procese.
S ciljem celovite ureditve je eden od korakov sprejetje posameznih državnih prostorskih načrtov (DPN). Januarja je vlada sprejela Sklep o pripravi DPN za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Ob tem poudarjamo, da DPN še ni sprejet – predvidoma bo pripravljen in sprejet v dveh letih. Gre za dolgotrajen in kompleksen proces, z vključevanjem različnih deležnikov, tudi kmetov.
Ob robu današnjega obiska se je minister Jože Novak skupaj z državnim sekretarjem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Blažem Germškom srečal tudi s predstavniki kmetov in lastniki zemljišč, kamor se umeščajo protipoplavni ukrepi.
Minister Novak je poudaril, da je močno povečan obseg vzdrževanj, sanacij in investicij na področju urejanja vodotokov, ki je napovedan v prihodnjem obdobju, pri lastnikih zemljišč (predvsem kmetijskih) sprožil veliko vprašanj o tem, na kakšen način se bomo lotili izvedbe ukrepov, predvsem izgradnje suhih zadrževalnikov. »Na lokacijah, kjer se prostorski načrti še pripravljajo, bodo suhi zadrževalniki in drugi objekti za zagotavljanje poplavne odpornosti v čim večji možni meri zgrajeni zunaj najboljših kmetijskih zemljišč, le v izjemnih primerih pa tudi na drugih območjih. In na teh območjih, ko gre za naravovarstvena območja ali kmetijska zemljišča, se pogovori nadaljujejo. Kjer pa so lokacije s sprejetimi prostorskimi načrti in v predhodnih postopkih že določene, pa je ključno vprašanje, na kakšen način se lotiti pridobivanja teh zemljišč,« je dodal.
»Ugotavljamo, da je v preteklih letih način pridobivanja zemljišč in predvsem komunikacija med vsemi deležniki nekoliko šepala. Zdaj smo se odločili za drugačen pristop, tudi pri vprašanju pridobivanja zemljišč. Skupaj s kmetijskim ministrstvom bomo oblikovali poseben protokol, ki bo določal ravnanje v konkretnih primerih od možnosti odkupa pa vse do ponudbe nadomestnega zemljišča, in ta protokol bo nato vzorec, ki ga bomo v takšnih primerih lahko uporabljali po vsej Sloveniji,« je pojasnil minister.
Vodi moramo dati potreben prostor, ukrepe uskladiti z naravovarstvenimi cilji, v čim večji meri ohranjati kmetijske površine in povečati poplavno odpornost ter sodelovati z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede čiščenja gozdov, varovanja kmetijskih površin in izvajanja kmetijske dejavnosti na priobalnih pasovih. Vsa ta področja so bila v preteklosti spregledana in jih je nujno treba začeti reševati, če ne želimo, da se ponovijo lanski avgustovski dogodki.
Na delovnem sestanku v Šentjurju so sicer v okviru delovnega obiska, ki jih ta mesec izvajata minister in državna sekretarka ob vodotokih po vseh Sloveniji, predstavniki ministrstva in DRSV županom občin Štore, Šentjur, Rogatec, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Kozje, Dobje in Bistrica ob Sotli predstavili že izvedena vzdrževalna dela in izredne ukrepe v letu 2023, predlog programa del javne službe za letošnje leto in predlog načrta sanacij in investicij v letih 2024 in 2025. V skladu s sanacijskim programom bodo ureditve potekale predvidoma od dveh do petih let. V izvajanje sanacij in investicij bodo občine aktivno vključene, predloge bodo lahko podale že pri pripravi programa dela.
Seznanitev z izvedenimi deli in vključevanje občin v načrtovana dela na vodotokih v prihodnjih letih
Zaradi podnebnih sprememb in zapostavljenosti urejanja vodotokov v preteklosti, je skrajni čas, da področje začnemo urejati celovito. Vlada za to področje v prihodnjih letih namenja občutno več sredstev. Ministrstvo in DRSV sta že začela z naročanjem manjkajočih hidrološko hidravličnih študij in pripravo programov celovito povezanih sistemskih ukrepov, ki bodo podlaga za pravilno načrtovanje in izvajanje vodnogospodarskih ureditev, ki bodo odporne na posledice prihodnjih vremenskih ekstremov.
Z občinami trenutno usklajujemo tako program vzdrževalnih del (v ta namen je letos namenjenih 45 milijonov evrov) kot tudi petletni sanacijski program v višini 1,3 milijarde evrov in predlog investicij v skupni vrednosti približno pol milijarde evrov, financiranih pretežno iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost ter kohezijske politike.
Delovni obiski potekajo že vse od sredine februarja in se bodo v prihodnjem tednu zaključili. S tem bo vodstvo ministrstva skupaj s predstavniki DRSV obiskalo vsa porečja po Sloveniji in se srečalo z županjami in župani vseh 212 občin.
Včeraj, 4. marca 2024, se je državna sekretarka dr. Lidija Kegljevič Zagorc mudila na porečju zgornje Save in se srečala z župani občin Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica, Bohinj, Gorje, Bled, Radovljica, Tržič in Naklo. Jutri, 6. marca 2024 pa bo z delovnim obiskom nadaljevala na porečju spodnje Save, s predstavniki občin Črnomelj, Semič, Metlika, Trebnje, Šentrupert, Mokronog-Trebelno, Žužemberk, Straža, Novo mesto, Škocjan, Šentjernej, Radeče, Sevnica, Krško, Kostanjevica na Krki, Brežice, Mirna, Mirna peč, Šmarješke Toplice in Dolenjske Toplice.
-
Izredni ukrepi na vodotokih
Z njimi se po avgustovskih poplavah in plazovih odvrača neposredna nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ter zagotavlja predvsem pretočnost vodotokov.
-
Vzdrževanje vodotokov
Redna dela na vodotokih, ki jih opravljajo koncesionarji in potekajo ves čas, z njimi se vodna infrastruktura ohranja v dobrem stanju.
-
Sanacija vodotokov
S sanacijo se struge in brežine povrne v prvotno ali boljše stanje, kot je bilo pred nesrečo.
-
Nove investicije na vodotokih
Za zagotovitev večje odpornosti voda na podnebne spremembe, zlasti na poplavne dogodke, kar pomeni gradnjo nove vodne infrastrukture, ki bo zmanjševala poplavno ogroženost z gradnjo odpornejših vodnih objektov.
Ukrepi na vodotokih, s katerimi želimo doseči njihovo odpornost na podnebne spremembe, morajo biti med seboj usklajeni. Posamezni ukrepi namreč vplivajo na celotno porečje, so soodvisni in imajo vpliv tako dolvodno kot gorvodno. Vodotoki ne poznajo občinskih meja – zmanjšanje poplavne ogroženosti enega območja lahko spremeni naravo vodotoka in poveča ogroženost na drugem območju.
Da se temu izognemo, je ključen celovit pristop k urejanju vodotokov. Celovito urejanje vodotokov pomeni, da z ustreznimi ukrepi na izviru (povirju) zadržujemo plavje in nanose, v srednjem in spodnjem toku pa urejamo zadrževanje in kontrolirano razlivanje ter zmanjšujemo erozijske procese. Obenem pa se moramo zavedati in razumeti naravne procese povezane z vodotoki.
Odločitev, katero vrsto ukrepov izbrati, mora biti strokovno utemeljena. Težiti moramo k sonaravnim ureditvam vodotokov, kar pomeni, da moramo vodi dati prostor, načrtovati ukrepe, s katerimi ne škodujemo obvodnim habitatom, ter urejati struge vodotokov in graditi vodnogospodarske objekte, s katerimi preprečimo škodljivo delovanje voda. Glede na dejstvo, da poplavni dogodki so in bodo vse pogostejši, pa morajo biti ukrepi tudi podnebno odporni.
Vodi moramo dati potreben prostor, predvsem pa moramo celovito urejanje razširiti na ozaveščanje slehernega posameznika in preprečevati slabe prakse (neočiščeni gozdovi, skladiščenje bal, lesa in drugega materiala ob vodotokih, nelegalno poseganje v struge vodotokov ali izkoriščanje vodnega potenciala, nestrokovna izvedba premostitvenih objektov), s čimer lahko bistveno izboljšamo poplavno odpornost.