V Sloveniji smo že od leta 1993 »prostovoljno« prilagajali svojo zakonodajo evropskemu pravnemu redu, saj smo si za referenčni okvir izbrali pravni red Evropskih skupnosti. Z uveljavitvijo Evropskega sporazuma o pridružitvi 1. februarja 1999 smo se tudi uradno zavezali, da bomo nacionalno zakonodajo prilagodili zakonodaji EU. Naredili smo načrt, ki smo ga poimenovali Državni program za prevzem pravnega reda EU. Z njim smo določili naloge za obdobje 1999–2002, ker smo si za cilj zadali, da bomo do leta 2002 pripravljeni na obveze, ki izhajajo iz EU članstva. Državni zbor je skrbel za nemoten potek sprejemanja zakonodaje in s tem izvajanje omenjenega načrta, ki se je vse do vstopa v EU še dopolnjeval in spreminjal.

Ta odgovornost je bila Državnemu zboru zaupana s Sporazumom o sodelovanju pri vključevanju Slovenije v EU. Sporazum je 3. julija 1997 podpisalo šest od sedmih takratnih parlamentarnih strank in je bil politična zaveza o vsestranski podpori hitremu vključevanju Slovenije v EU.

V primerjavi z ostalimi takratnimi državami kandidatkami smo v Sloveniji uveljavili poseben sistem sprejemanja pogajalskih izhodišč. Nacionalni parlament je bil namreč aktivno vključen, saj sta se Državni zbor in vlada dogovorila, da se za obravnavo pogajalskih izhodišč smiselno uporabi Zakon o zunanjih zadevah. To je pomenilo, da je bila pogodba o pristopu Slovenije k EU mednarodna pogodba in da so se pogajalska izhodišča obravnavala in potrjevala v smislu t. i. delnih pobud za sklenitev mednarodne pogodbe. Odbor Državnega zbora za mednarodne odnose je tako obravnaval vsa pogajalska stališča in se do njih opredelil, jih podprl ali dopolnil.

Za učinkovitejše delovanje v procesu vključevanja v EU je Državni zbor po zgledu drugih nacionalnih parlamentov maja 1996 ustanovil še Komisijo za evropske zadeve. Ta je opravljala osrednjo koordinacijsko vlogo glede evropskih zadev znotraj Državnega zbora. Tako se je po delokrogu razlikovala od drugih delovnih teles, ki so specializirana za posamezna področja. Komisija je s svojim delom prenehala 21. 5. 2004, ko je bil na seji Državnega zbora z odlokom ustanovljen Odbor za zadeve Evropske unije.

Pomembno vlogo je v pristopnem obdobju odigral tudi slovenski del Pridružitvenega parlamentarnega odbora. V skladu z evropskim pridružitvenim sporazumom je politični dialog na parlamentarni ravni potekal v okviru Pridružitvenega parlamentarnega odbora.

Pomembno vlogo Državnega zbora med pristopanjem smo ohranili tudi po vstopu v EU. Sodelovanje Državnega zbora pri oblikovanju slovenskih stališč smo načelno zastavili po finskem modelu parlamentarne obravnave zadev EU in ga nekoliko prilagodili glede na slovenski politični sistem. Večino gradiv, ki so povezana s sprejemanjem odločitev za delovanje Slovenije v Svetu EU in Evropskem svetu, sprejema Odbor za zadeve Evropske unije, za področje zunanje in varnostne politike pa Odbor za zunanjo politiko. Na plenarnem zasedanju Državni zbor obravnava le ključne dokumente in odločitve kot je Deklaracija o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU.

Državni zbor je bil aktiven tudi med obema slovenskima predsedovanjema Svetu EU (2008 in 2021), ko je organiziral več medparlamentarnih konferenc in srečanj odborov o tedaj aktualnih temah EU.

avtor: dr. Zvonko Bergant, sekretar Odbora za zadeve Evropske unije, Državni zbor