Urednikom portala OPSI je mag. Aleš Veršič iz ministrstva za digitalno preobrazbo je predstavil oceno Evropske komisije in OECD oziroma odlično uvrstitev Slovenije na področju odpiranja podatkov javnega sektorja ter še zlasti podrobno tudi dve aktualni evropski uredbi za podatkovno gospodarstvo, Uredbo o upravljanju podatkov ter osnutek Zakona o izvajanju te uredbe ter Uredbo o podatkih (Data Act).

Dr. Matevž Pesek (Fakulteta za računalništvo in informatiko) je predstavil aktivnosti v okviru ciljnih raziskovalnih programov (CRP) na področju odprtih podatkov, dr. Mirjana Kljajić Borštnar (Fakulteta za organizacijske vede) pa je predstavila uporabo odprtih podatkov v podjetjih. »Koncept odprtih podatkov se je v zadnjem desetletju zelo razvil, kar je razvidno tudi v zrelosti vladnih politik in iniciativ ter kakovosti, obsegu in dostopnosti javnih podatkov. Pričakovanja, da bodo odprti podatki prispevali h kreiranju dodane vrednosti, inovacijam ter vrsti ekonomskih, družbenih in okoljskih preobrazb, so zelo velika. Kljub velikemu potencialu in pričakovanjem pa je malo znanega o uporabi odprtih podatkov v podjetjih,« je med drugim dejala Kljajić Borštnar. Orisala je projekt, v katerem razvijajo metodologijo za oceno zrelosti podjetij za uporabo odprtih podatkov. Ta bo temeljila na večkriterijskem modelu, implementiranem v spletni aplikaciji, ki bo podjetjem omogočila, da samostojno ocenijo stanje zrelosti in na podlagi ocene stanja ter priporočil izvedejo ukrepe za vzpostavitev tehničnih in organizacijskih zmožnosti za uporabo odprtih podatkov.

Dr. Tina Jukič iz Fakultete za upravo UL je predstavila načine kako na teoretični in praktični način integralno nasloviti vprašanje organizacijske zrelosti javnih organizacij za odpiranje podatkov javnega sektorja (OPJS) vslovenskem upravnem okolju. Pri teoretičnem gre za (re)konceptualizacijo ideje organizacijske zrelosti z vidika slovenskega upravnega okolja., pri praktičnem pa za razvoj prvega orodja za merjenje zrelosti javnih organizacij za OPJS iz in za države srednje in vzhodne Evrope, ki se lahko enostavno prilagodi in uporabi tudi v drugih državah regije s podobno upravno tradicijo.

Marina Rajič (MDP) je predstavila novosti na portalu OPSI in načrt tehnične nadgradnje, predviden načrt dela ekipe OPSI za leto 2024 pa Alenka Pšeničnik (Ministrstvo za javno upravo).

Na srečanju sodelujočih v ekosistemu odprtih podatkov Slovenije, ki je sledilo srečanju urednikov, je ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh uvodoma med drugim spomnila »da je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD) v indeksu odprtih podatkov OURData ocenila, da ostajamo med prvimi desetimi državami OECD, ki vztrajno in sistematično skrbijo za ustrezno zagotavljanje dostopa do odprtih podatkov in spodbujajo uporabo verodostojnih podatkov v korist celotne družbe in gospodarstva. Slovenija je od objave prejšnjega indeksa leta 2019 napredovala iz 10. na 7. mesto na lestvici«.

Dr. Primož Cigoj (PC7 d. o. o.) predstavil orodje PandaChat, ki so ga razvili za poenostavitev procesa pridobivanja podatkov. Ponovno uporabo odprtih podatkov na primeru občine Tržič, ki so prinesli inovativne prototipe produktov, je predstavil dr. Matevž Pesek (Fakulteta za računalništvo in informatiko). Novi evropski projekt CEDAR, ki bo v naslednjih treh letih raziskal možnosti uporabe različnih podatkovnih virov, podatkovnih prostorov ter tehnologij umetne inteligence za bolj transparentno upravljanje javnih financ širom Evrope, pa je predstavila dr. Jolanda Modic (Inštitut za korporativne varnostne študije).

Pravko – slovenski birokratski asistent, je bil zasnovan kot odgovor na frustracijo pri soočanju z birokratskimi postopki, sčasoma pa se je razvil v visoko učinkovito orodje, namenjeno vsakomur, ki želi uveljavljati svoje pravice v Sloveniji. Pri njegovi predstavitvi je Gal Giacomelli demonstriral, kako lahko s pomočjo Pravka rešimo veliko večino nastalih birokratskih problemov, tako za posameznika kot za podjetja.