Ob robu letnega zasedanja se je minister za finance Klemen Boštjančič sestal s predsednikom banke Ilanom Goldfajnom. Nadaljevala sta pogovore o krepitvi sodelovanja med IDB in Slovenijo, ki sta jih začela ob lanskem letnem zasedanju. Ob tej priložnosti sta minister in predsednik banke podpisala pismo o nameri o sodelovanju med Slovenijo in IDB.

Slovenija je s pismom izrazila interes za zagotavljanje financiranja v višini do dveh milijonov evrov z namenom izvajanja pobud za krepitev zmogljivosti in pilotnih projektov v regiji Latinske Amerike in Karibov (regija LAK), in sicer z uporabo slovenskih tehnoloških rešitev na področjih, kjer je izražen interes tako s strani držav regije LAK kot tudi slovenskih podjetij in institucij. Gre predvsem za področja prometa, vode in sanitarne vode, upravljanja z gozdovi in dostopa do kapitalskih trgov. Morebitna druga področja sodelovanja bodo naknadno dogovorjena, v kolikor se partnerici dogovorita, da se pismo o nameri udejanji. V tem primeru bodo z ustreznim pravnim aktom dogovorjene pogodbene obveznosti glede višine, obdobja in strukture financiranja ter izbora konkretnih projektov in področij sodelovanja.

Guvernerji (ministri) Medameriške razvojne banke so na letnem zasedanju odločali o sprejetju Institucionalne strategije skupine IDB. Nova institucionalna strategija 2024-2030 bo nadomestila obstoječo iz obdobja 2020-2023, določa strateško usmeritev in pristop skupine, da bi se lahko uskladili z zavezami globalne razvojne agende, v okviru ciljev trajnostnega razvoja. Dopolnjeval jo bo dokument IDB Group Impact Framework, ki vključuje kvantitativne cilje, ki odražajo povečane ambicije skupine, in meri njen napredek skozi čas. Dopolnjeval ga bo tudi časovni načrt za reforme, ki opisuje časovni okvir in ključne rezultate za izvajanje reform, povezanih s strategijo.

Strategija skupine IDB ima tri integrirane osrednje cilje, ki usmerjajo njeno delo do leta 2030: zmanjšanje revščine in neenakosti, obravnavanje podnebnih sprememb in spodbujanje trajnostne regionalne rasti. Slovenija je podprla institucionalno strategijo ter napore poslovodstva pri njeni pripravi.

Guvernerji so na letnem zasedanju sprejeli tudi tri resolucije, ki bodo pomembno vplivale na prihodnje delo Skupine IDB in izhajajo iz zahtev guvernerjev, potrjenih na letnih zasedanjih 2021, 2022 in 2023.

Ministri so na letnem zasedanju potrdili tudi dokument, ki predstavlja izvedbeni načrt in predlog že tretje dokapitalizacije IDB Invest (prva je bila potrjena leta 1999 in druga leta 2015 s prenosom dobička iz IDB v IDB Invest, ko je potem leta 2017 članica na ta način postala tudi Republika Slovenija), v povezavi z novim poslovnim modelom, skladno z zahtevami ministrov (guvernerjev), potrjenimi na letnem zasedanju 2023.

Za Slovenijo bi štiri milijarde dolarjev dokapitalizacije pomenilo 260.000 ameriških dolarjev oziroma 37.000 ameriških dolarjev letno v prihodnjih sedmih letih, s pričetkom leta 2025. Slovenija (ter Hrvaška in Združeno kraljestvo), ki je postala članica s prenosom dobička IDB (brez dodatno vplačanega kapitala, čeprav je imela takrat tudi to možnost), bo lahko prednostno vpisovala nove delnice, ki bodo na voljo, če se vsi obstoječi lastniki ne odločijo, da v polnosti sodelujejo pri dokapitalizaciji.

Republika Slovenija podpira nov poslovni model in hkratno dokapitalizacijo IDB Invest, saj meni, da bo na ta način IDB Invest okrepila svojo vlogo v regiji, kar je pomembno, daj je IDB Invest del skupne IDB, ki dela z zasebnim sektorjem. Povečanje vpliva zasebnega sektorja pa je gonilo razvoja gospodarstva. Ob tem se je Slovenija zavzemala za čim manjše obveznosti Slovenije iz tega naslova.